V medicinski enciklopediji piše, da je stres odziv telesa na dejavnike, ki zmotijo nujno normalno ravnotežje. Je naš naravni vsakodnevni spremljevalec in najbolje je, da se z njim sprijaznimo in ga poskušamo kar najbolj zmanjšati. Veliko vlogo pri blažitvi posledic in odpravljanju stresa pa imajo seveda ljudje, s katerimi živimo, ki jih imamo radi in od katerih pričakujemo, da nam bodo stali ob strani.

Dobra beseda

Vidin dan se je začel s težavami. Njen partner se predolgo ni umaknil iz kopalnice, zamudila je službo in prehitro izvedela, da njena ponudba ni sprejeta in naj pri priči oblikuje novo, sicer bo podjetje izgubilo posel. Garala je do večera in se komaj privlekla domov, kjer jo je čakal dragi. Ob pogledu na njen izmučeni obraz in izrazito slabo voljo je njegov nasmešek zbledel, zamrmral je samo: »Oh, danes smo pa tečni, raje te pustim samo!« In že ga ni bilo.



Njen partner je eden tistih, ki jim ljudje okoli niso pretirano mar, ki pazijo predvsem na svoje udobje in mir. Kako malo bi bilo treba, da bi Vido potolažil in ji snel težo z ramen. Potreben je niz prijaznih besed: »Verjetno si imela težak dan.« In Vida bi izbruhala vse, kar se je nabralo v njej, in se zavedela, da ni sama na svetu, da je dragemu mar, kaj se dogaja z njo. Zelo preprosto bi se rešil nekaj neprijetnih dni, ki navadno sledijo taki sceni. Le prijazna beseda in večina stresa bi odplavala. Ali nemara s solzami, pa kaj potem?! Za to ni treba biti psiholog, še manj psihiater, spoznati je treba samo stisko ljudi, predvsem najbližjih.

Stres izključuje seks?

Kdo to pravi? Mogoče je to ostanek klišeja: »Dragi (draga), danes ne morem, ker me boli glava.« Res je, da so ljudje v stresu napeti in živčni, in ker mislijo na vse kaj drugega kot nežno zapeljevanje in ljubljenje, jih je treba na to spomniti. Pozor – velja za oba spola. Prijazna beseda in varno zavetje v naročju dragega ali drage lahko pripelje do nadaljevanja ali pa tudi ne. To naj bo prepuščeno želji »tečneža« ali »tečnobe«, vendar je prijetno zapeljevanje med zaljubljencema redko grobo zavrnjeno. Potem misli odplavajo iz stresne službe, v možganih se nakopičijo hormoni sreče in napetost popusti. Seveda ne izgine, naslednje jutro bo Vido zvijalo po želodcu od strahu zaradi posla, imela pa je prijeten večer, nekaj uric trdnega spanja in njena ljubezen do dragega se je povzpela na Mount Everest, stres pa je od včeraj padel vsaj nekaj nadstropij nižje.

Poljubi pomagajo

Stres sprošča vsaka nežnost, vsak poljub, vsak objem. Samotni volk, prepričan, da sta priznanje stresa in prošnja za pomoč znaka njegove slabosti, bo prej pristal v bolnišnici zaradi infarkta kot uspešen poslovnež, ki živi v prijetnem in razumevajočem okolju. Proti stresu se predpisujejo zdravila, vaje, šport, gibanje, zdravo življenje, kar seveda pomaga, vendar manj kot topel objem in nežen poljub. Telesna bolečina je res nedeljiva, premagati jo moramo sami, stres pa je deljiv oziroma lahko odpravljiv in dobro sredstvo za pomiritev je ljubezen. Seveda v sklopu zdravega življenja. Dobra beseda, seks, poljub in seveda smeh! Mogoče v drugačnem zaporedju, ne pa brez njega – torej, smeha.



Smeh je darilo bogov

Nemški pisatelj Gottfried Keller je napisal: »Za smeh iz srca moraš imeti kar dosti soli v glavi in dosti dobrote v srcu. Živali se ne znajo smejati.« Humor in smeh sta strelovoda, ki pomagata premagati vse težave in žalost v življenju, tudi stres, je lepo pojasnil svojim someščanom prvi profesor eksperimentalne fizike na Dunaju Joseph Lichtenberg med slovesno postavitvijo prvega strelovoda v Avstriji leta 1770. Lichtenberg je vse življenje poskušal spraviti ljudi v dobro voljo. Trdil je, »da si veselo in zabavno branje hitreje zapomnimo kot težko in resno in da živijo v zmoti ljudje, ki so prepričani, da morajo imeti znanstveniki in profesorji resne in vzvišene obraze«. Res obstajajo ljudje, ki se ne znajo smejati, (menda) je med njimi največ znanstvenikov. »Pri številnih kolegih je samo znanost žalostna,« se jim je rogal dunajski fizik. Smeh, ki ga imajo temačneži za nevarnega, je tudi tema znane knjige italijanskega pisatelja Umberta Eca Ime rože. Da je zdravilo, ki odpravlja stres, je priznala tudi uradna medicina. Pomaga k hitrejši ozdravitvi, spodbuja imunski sistem, krepi pljuča in prinaša dobro počutje. Dobro počutje pa je prvo znamenje življenja brez stresa. Smeh in optimizem sta tako rekoč darili neba. Nekoč so bili prepričani, da ti vsak prisrčen smeh podaljša življenje za nekaj dni. Dobra volja je najbolja, poje Kekec. Kako prav ima.

Skrivnost

Če ljubimo in smo ljubljeni, če smo zmožni dragega (drago) nežno objeti tudi v stiski, ga (jo) poljubiti in spraviti na druge misli, imamo kljub naporom in stresu velike možnosti, da bomo doživeli prijetno visoko starost.