Pred 20 leti ste v prilogi Ona zapisali, »medtem ko ženska stoji na zemlji in jo zanima gozd, ne posamezno drevo, moški sledi eni zvezdi v vesolju«. Ženska se pogosteje znajde razpeta med družino in kariero, kar vsaka posameznica rešuje po svoje. Se vam zdi, da nam je danes kaj laže?

Ne zdi se mi, da bi bilo ženskam kaj laže, ampak tudi moškim je teže! Neoliberalistični pohlep, tekmovanje za moč in prestiž, potrošniška mrzlica, hitenje, plitvost in površnost, uničevanje planeta … Individualizem, egoizem, sebičnost, to je nekaj kazalcev teže sveta, ki smo ga pomagali graditi. Ampak! Živimo v prelomnem času, dogaja se sprememba civilizacijske paradigme. Otroci demonstrirajo proti onesnaževanju okolja in hinavščini politike, opozarjajo na neenakost med ljudmi, mladi niso več navezani na pretekle ideološke delitve, tudi v Sloveniji brbota od ustvarjalnosti in svežih idej. Drugačen, bolj skromen in preprost način življenja dobiva domovinsko pravico, zavest se spreminja, hura! V tem novem družbenem kontekstu se porajajo drugačna vprašanja, moški in ženski princip nista več toliko vezana na spol kot še pred dvema desetletjema.

Največ, kar lahko vsak posameznik naredi zase in za svet, je, da je uravnovešen, miren, odprtega srca in duha, nežen in sočuten do sebe in drugih. Na kratko rečeno: največ lahko stori ljubezen. Ljubezen gradi mostove, naredi življenje smiselno in smrt dobro. 

V arhivu sem našla še eno vašo izjavo: »Večina moških se boji uspešnih in ustvarjalnih žensk.« V zadnjih letih je vse bolj očiten prepad med spoloma, na eni strani ženske, ki postajajo čedalje glasnejše, na drugi strani ranjeni moški, ki se čedalje slabše znajdejo v družbi, kjer ženske niso le okras. Kaj moramo storiti, da zgradimo most?

Kakor znotraj, tako zunaj, in nasprotno. V mojih letih me bolj zanima znotraj kot zunaj in s tega (modrega, haha …) vidika bi si upala reči, da je največ, kar lahko vsak posameznik naredi zase in za svet, da je uravnovešen, miren, odprtega srca in duha, nežen in sočuten do sebe in drugih. Na kratko rečeno: največ lahko stori ljubezen. Ljubezen do sebe, ki ima odprto naročje za druge in se zaveda pomena skupnosti, brez katere ni bližine in ne radostnih ljudi. Ljubezen gradi mostove, naredi življenje smiselno in smrt dobro.



Odmeven projekt uredništva One je bila ženska vlada v senci, v njej ste prevzeli odgovornost ministrice za kulturo, rekreacijo in šolstvo.

Naša ženska vlada v senci je bila imenitna! Pripravile smo vrsto odmevnih javnih tribun, naslavljale peticije na ministre, v Oni s svojimi teksti aktivirale bralke in marsikaj dosegle. Na področju šolstva je takratni minister dr. Lovro Šturm na našo pobudo – zbrale smo na tisoče podpisov! – ukinil eno od šolskih nebuloz, a jo je naslednji minister takoj uvedel nazaj. Bile smo prodorne tako, da je o naši vladi pisala novinarka ugledne francoske revije Elle. Obe moji ministrski področji, tako kultura kot šolstvo – ne pozabite na staro geslo, ki še velja: Kultura in prosveta, to naša bo osveta! –, sta potrebni korenitih sprememb. Te se bodo zgodile, ko se bomo dogovorili, kakšno družbo hočemo: tekmovalno ali sodelovalno? Ustvarjalno ali pridno? Družbenokritično ali pohlevno? Zeleno ali usmrajeno? Zahvaljujem se uredništvu One, da z našo civilno iniciativo Kakšno šolo hočemo pelje akcijo nagrajevanja najboljše učiteljice/učitelja. Saj vemo: na učitelju šola stoji ali pade, zato trdim, da je učiteljski poklic najpomembnejši poklic na svetu.