Staroislandski ep Edda iz 13. stoletja, ki naj bi nastal že leta 800, sem nazadnje brala v srednji šoli – ko smo pri književnosti preleteli nekaj njegovih verzov – do pred kratkim. V njem sem nepričakovano našla nasvete za zaljubljence – da, prav tako je naslovljeno eno od poglavij – ki v nekaj besedah pomečejo v koš vse sodobne, večinoma sluzaste in puhaste, povsem neoprijemljive napotke, ki vodijo bodisi v samopomilovanje bodisi v občutke nezaslužene večvrednosti. Dragocena evropska ljudska modrost Edde, zapisana v srednjem veku, brez milosti vrže na mizo karte najslabših lastnosti, ki jih v obdobju zaljubljenosti in paritvenih igric spretno prikrivamo ali preprosto ne vidimo, pa bi jih morali. Vemo, bolje preprečiti kot zdraviti. To velja tudi za zlomljeno srce.

Nalijmo si torej čistega vina, a ne nalivajmo bolečine v srce in se spomnimo, katera so bila najbolj pozitivna sporočila, ki so nam jih dali mama, oče in stari starši. Kdaj so bili ali so še najbolj edinstveni, pogumni, zabavni, ljubeči? 

Nagnjeni k varanju

»Zahrbtna je ženska zaljubljenost, kot bi konja brez zimskih podkev pognali po gladkem ledu; poskočnega, dveletnega, premalo ukročenega; kot plove v pobesnelem vetru barka brez krmila, kot bi hromi na berglah lovil severnega jelena v strmini, kjer se taja sneg,« naznanja pisec Edde, o katerem si zgodovinarji še vedno niso enotni, kdo je v resnici bil. Nauk bi lahko bil, da se je treba naučiti ukrotiti sebe v navalu čustev, pa ne more biti hudega ne nam ne našim ljubljenim. Zaljubljenim moškim avtor prav tako ne prizanaša: »Zdaj bom odkrito povedal, ker poznam prvo in drugo plat: nestanoviten je moški do ženske; ko govorimo najlepše, smo najbolj zahrbtni; celo najpametnejši je nagnjen k varanju.« Nagnjen biti pa se še ne pomeni nujno tudi vdati skušnjavi, kajne?



Pozitivna sporočila mame in očeta

Nalijmo si torej čistega vina, a ne nalivajmo bolečine v srce in se spomnimo, katera so bila najbolj pozitivna sporočila, ki so nam jih dali mama, oče in stari starši. Kdaj so bili ali so še najbolj edinstveni, pogumni, zabavni, ljubeči? Obrnimo logiko številnih sodobnih terapevtov, ki nas hočejo v nedogled čustveno in razumsko mrcvariti zavoljo grehov oziroma napak naših prednikov. Na podlagi frustracij in zagrenjenosti zaradi preteklosti, na katero nismo imeli vpliva, težko vzklije zdravo seme, zato se raje odločno ukvarjajmo z negativnimi mislimi in trapastimi pričakovanji v nas samih, zdaj, tukaj.

Bodi raje krut(a) in povej po resnici, kot da si zlagan(a), strupeno posladkan(a) in prav zato tudi žaljiv(a)! Ne podcenjujmo in ne precenjujmo se. 

Se mu predajam, zares?

Ženske, opazujmo se vsako uro in minuto budnega življenja, ko zremo v oči srčnega izbranca! Postavimo si vprašanje: »Sem iskrena, se mu predajam, zares, z vsem srcem? Mu dajem oporo?« Ne pričakujmo, da bo moški do nas iskren in nam zagotavljal zavetje pred nevihtami, če lažemo, se pretvarjamo, igramo, izsiljujemo, zahtevamo kaj, česar nam ne more dati. Ne čudimo se, ko posledično iz njegovih ust namesto čudovitih komplimentov nenadoma začno leteti grde besede, ki nam razparajo srce, pa čeprav so včasih tudi morje daleč od resnice. Bodimo neustrašne v iskanju dobrega, lepega in se jasno izražajmo. Ključni ljubezenski nasvet po vzoru dragoceno prizemljene Edde bi se naposled lahko glasil: Bodi raje krut(a) in povej po resnici, kot da si zlagan(a), strupeno posladkan(a) in prav zato tudi žaljiv(a)! Ne podcenjujmo in ne precenjujmo se.

To je prava ljubezen.