Kako preživljate letošnje valentinovo?

Dan preživljam delovno, cel dan imamo namreč vaje za prireditev, ki jo vodim kmalu, to je letošnji izbor za evrovizijsko popevko Ema. Moj odnos do praznika je tak, sicer pravim, da mi nič ne pomeni, sem pa vseeno razočarana, če se zgodi, da se nihče ne spomni name! Trudim se, da bi navadila svojega psa, da mi vsaj nekaj malega pokloni, ampak nisva še tam. 

Danes se sebe sicer ne bom veliko spominjala, ker ne bom imela časa, si bom pa pred spanjem povedala, mater Tanja, nekaj si pa le dosegla, v redu je!  

So darila v razmerju pomembna?

Trenutno sem sicer samska, a tudi v obdobjih, ko sem bila v zvezi, se mi je zdelo pomembno, da mi fant nekaj podari, toliko da vem, da se je spomnil name. Veliko mi pomeni, da se nekdo potrudi, nekaj napiše, skratka nekaj izrazi.


Kaj pa valentinovo v času, ko človek posteljo greje sam?

Seveda zagovarjam pozitivno naravnanost do samskega stanu, a se mi zdi prav, da se tak dan izkoristi, da se bližnjim pove, da jih imaš rad. Prav se mi zdi, da se malo popraznuje, ni nujno, da je to le z nekom, ki vsake toliko prodira vate! Tako hitimo, da si včasih pozabimo povedati, da se imamo radi, treba je izkoristiti tak dan. Absolutno pa je prav, da razvajaš tudi sebe, sama sem si tako enkrat privoščila tetoviranje, s prijatelji smo si skuhali večerjo … moraš se spomniti tudi nase! Danes se sebe sicer ne bom veliko spominjala, ker ne bom imela časa, si bom pa pred spanjem povedala, mater Tanja, nekaj si pa le dosegla, v redu je! Načeloma imam precej rada ta praznik, tudi če si sam, to ne pomeni, da je konec sveta in nimaš druge izbire, kot, da doma ihtiš v psa. Bog ne daj! 

Enkrat drugič sem za darilo dobila tiskalnik, saj se mi je zdelo lepo, da se je fant spomnil name, ampak resno, tiskalnik?! 

Imate morda posebne spomine na katerega izmed minulih praznikov?

Najbolj mi je v spominu ostalo valentinovo, zgodilo se je kakšnih deset let nazaj. Fant se je sam od sebe domislil, da me pelje na valentinov koncert od Zorana Predina, neznansko sem se ga veselila, končno bo vse špricalo od ljubezni! Nato se mi je razlil slepič, večer se vsekakor ni končal dobro. Kot bi me življenje skušalo opomniti, da v dvoje pač ne bo šlo! Enkrat drugič sem za darilo dobila tiskalnik, saj se mi je zdelo lepo, da se je fant spomnil name, ampak resno, tiskalnik?! 



Je valentinovega vzdušja kdaj preveč? Vsa ta ljubezen naredi človeka še bolj osamljenega?

Pri mojih 32 letih me vsake toliko kdo vpraša, kje hudiča je moj partner, tako da absolutno razumem, kako naporne so lahko take priložnosti. Pridejo obdobja, ko si resnično želiš nekoga ob sebi, vsak dan, takšni dnevi so le dodatni opomnik, da temu ni tako. Kaj pa vem, če si nagnjen k takšnemu razpoloženju ali pa nekoga pogrešaš, se tako počutiš tako ali tako ves čas, zganjati velik cirkus okrog enega dneva je morda odveč. Kar se tega tiče, je Božič veliko hujši! Mnogi valentinovemu očitajo komercializacijo, a meni so vsi to srčki všeč, priznam!