Zakaj bi morali tudi v 21. stoletju pisati ljubezenska pisma

Kadar čustvo sreča svojo misel, se sproži mrzlično iskanje znakov oziroma simbolov, ki bi to misel ali spoznanje naredili prenosljivo v zunanje socialno okolje. Drugače povedano, da misel oziroma spoznanje iz statusa »za sebe« lahko preide v status »za nas« oziroma da spoznanje oživi v vrednost za druge, potrebujemo določen simbol. V družbeni komunikaciji najpogostejši simbol za transformacijo misli v informacijo je beseda. Besede so bitja, ki imajo zasebno življenje, izmuzljivi organizmi, ki jih je težko prijeti in obdržati. Besede so magija, vesolja ali globine, v katerih prebivajo skrivnosti. Lahko so čudežna moč, orožje in zdravilo. Toda, izgovorjene besede hitro hlapijo, zato ljudje od začetka pismenosti zapisujejo vse, kar je pomembnega izgovorjeno. Če nekaj ni bilo zapisano – kakor da ni obstajalo, je pregovor, ki velja tudi za ljubezen.

Pisanje pisem ljubljeni osebi je dokaz globine, trdnosti, trajnosti in iskrenosti ljubezni. Ljubezensko pismo nikoli ni naročeno in nima roka za pošiljanje. 

Mislim in pišem

Izlivi čustev na papirju prestajajo v primerjavi z izgovorjeno besedo močnejše presojanje in globoko samocenzuro. Zapisovanje je svojevrstna izpoved duše, ki se spogleduje s poezijo kot najvišjo ravnjo človekove duhovnosti. Kdor koli si upa zapisati in poslati svoja čustva nekomu, mu ni treba dokazovati svoje ljubezni. Pisanje pisem ljubljeni osebi je dokaz globine, trdnosti, trajnosti in iskrenosti ljubezni. Res pa je, da so pisma, ki jih ni bilo treba pisati, takšna, ki so prišla prezgodaj, in takšna, ki so zamudila. Toda, so tudi pisma, ki jih vedno lahko napišemo in pošljemo. Ljubezensko pismo nikoli ni naročeno in nima roka za pošiljanje.

Moderna klasika

Nekdo je rekel, da nič starega razen prijateljstva ni dobro. Koliko ta pregovor drži, ne vem. Pri pismih kot »starem« načinu komuniciranja med ljudmi prav gotovo ne drži. Zdi pa se mi, da vse novo ni obvezno tudi dobro. Pismo je klasika, ki je vedno moderna. Če si danes nekdo vzame čas in lastnoročno napiše pismo svoji punci ali fantu, mami ali prijatelju, mu takoj očitajo, da ne nosi ure na nogi oziroma da ni ujel koraka s časom. Posmehujejo se njegovim oziroma njenim zastarelim pogledom na življenje. Ob taki miselnosti postaja futuristični optimizem odveč, približevanje človeka duhovnemu smetišču zgodovine pa bolj zgledna prihodnost. Ne drži trditev, da so pisci pisem tisti, ki imajo govorno napako. Z zapisovanjem besed rišemo sliko svoje duše, ki jo nekomu podarjamo v trajno last. Dajemo del sebe. Zato so ljubezenska pisma najbolj skrbno čuvani rokopisi in pogosto edini pričevalci doživetih in nedoživetih zgodb. Doživetja so dokaz, da živimo.

V trenutkih iskrenosti veliko žensk prizna, da rade prebirajo tudi pisma neznanih moških, ki jih najdejo v literaturi. Tudi prepisanih besed so zelo vesele, ker tako vidijo, da so v središču moške pozornosti. Svojemu moškemu oprostijo plagiatorstvo. 

Z njim v posteljo

Ne poslovnega dopisa ali čestitke, ne razglednice, temveč pismo. Tisto pravo, ki diši po odtenkih osušenih cvetov, ali tako, ki ga nosite s seboj v posteljo, preden ga pošljete. Pisma so del življenja, zapis nepozabnih trenutkov in vsega tistega, kar smo in kar smo bili, zato ni prav, da so neusmiljeno pozabljena. Beseda je bila dana človeku, da svoje misli izpove, pismo pa, da jih ovekoveči. Povedano in napisano ni isto. Ali se morda bojimo priznati čustva, ki jih nosimo, ali pa se nimamo časa posvečati tako »malenkostnim« stvarem, kot so čustva, ki so nujna za individualno sprostitev in potrebna za socialno komunikacijo. Pismo ni samo spomin, je vizija in dom domišljije. Je nostalgija po vsem tistem, kar pogrešamo.

Nepričakovano pismo

Ljubezensko pismo je za žensko dejanje, gesta, ki opravičuje še takšno pomanjkanje pesniškega talenta moškega, ki piše. V trenutkih iskrenosti veliko žensk prizna, da rade prebirajo tudi pisma neznanih moških, ki jih najdejo v literaturi. To pa se ujema z značilnostjo ženske kot bitja, ki ljubi sanjarjenje in fantaziranje o lepoti odnosa z moškim. Tudi prepisanih besed so zelo vesele, ker tako vidijo, da so v središču moške pozornosti. Svojemu moškemu oprostijo plagiatorstvo. Z zbujanjem moškosti v moškem merijo moč in lepoto svoje ženskosti. Nepreklicna priča o tem, da je ženska oboževana, je pismo, ki ga je spisal moški. Kako malo je treba, da nekoga osrečimo, pa običajno ne zmoremo teh nekoliko besed pozornosti. Res pa je tudi to, da jih z večjim veseljem beremo, kot pišemo. Že samo pričakovanje ljubezenskega pisma vzbuja upanje, optimizem in veselje jutrišnjega dne.

Pisma imajo vonj, ki je značilen za osebo pošiljatelja, pa tudi fizično lepoto. Že izbrana oblika lista in kuverte govorita o stopnji pozornosti do naslovnika. Tudi ob tej priložnosti ne pozabimo pomena barv listov, na katere pišemo.  

Vsebina z dušo

Tisti, ki nas poznajo, vedo po obliki črk, kako je z nami, po dolžini pisma bodo ugotovili, kak razporejamo čas in koliko jim imamo povedati. Pisma imajo vonj, ki je značilen za osebo pošiljatelja, pa tudi fizično lepoto. Kadar napišemo pismo osebi, ki nam veliko pomeni, v nas spregovori umetniški genij. Že izbrana oblika lista in kuverte govorita o stopnji pozornosti do naslovnika. Tudi ob tej priložnosti ne pozabimo pomena barv listov, na katere pišemo. Številni pisci še sami dodatno oblikujejo liste in tako tudi simbolno povedo, kar jim leži skrito v duši. Z risbami, izbranimi pisavami in barvicami povemo tudi to, česar nismo sposobni izgovoriti, kaj šele zapisati. Kar zadeva odnos do pisem, so moški bolj površni in hitro pozabijo nanje. Ženske znajo bolje razumeti njihov pomen in se do njih vedejo bolj spoštljivo in častitljivo. Kaj hočeš, ženska popolnost.

Terapija

Res je, da so dinozavri izumrli, da Indijancev kmalu ne bo več, toda to ni opravičilo za to, da se neodgovorno sprijaznimo z izumrtjem pisem. Umiranje pisem je vsekakor civilizacijska nesreča. Če pa bodo predvsem kot sredstvo moško-ženske komunikacije preživela, pomeni, da Eros, ta vsemogoča kozmična energija, še obstaja. Marsikdaj pisanje pisem pomeni terapijo za uspešno zdravljenje številnih travm, stresov, depresij in drugih težav, ki so posledica sodobnega načina življenja. Podobno kot je denimo slikanje lahko terapija, je tudi pisanje pisem koristno, zlasti če ob vsebini ne zanemarjamo kaligrafske čarovnije.