Za svoj drugi roman, Vseh ptic petje (2013), je prejela najprestižnejšo avstralsko književno nagrado Milesa Franklina, nagrado Encore in nagrado Evropske unije za književnost. Imamo ga tudi v slovenskem prevodu. 

Ko sem dobila nagrado Evropske unije za književnost, so roman prevedli v 17 različnih jezikov, kar je čudovito. Ravno sem se vrnila s predstavitve knjige v Zagrebu in vabijo me na knjižni sejem v Makedonijo,« je bila Evie videti vesela po najinem pogovoru v nabito polni kavarni londonske knjigarne Foyles v ulici Charing Cross Road.

Deloma ste odraščali v avstralskem Novem Južnem Walesu na kmetiji starih staršev, ki so pridelovali sladkorni trs. Se počutite bolj Avstralka ali Britanka?
Velika Britanija je zagotovo moj dom, počutim se bolj Britanka. Odrasla sem v južnem delu Londona, vendar je moja mama iz Avstralije in tja smo pogosto potovali, kot so pač potovanja v Avstralijo lahko pogosta. Še vedno čutim hrepenenje po Avstraliji, verjetno sem ga prevzela po mami. Domotožje je izkušnja, ki povezuje oba prostora. Zame je bilo bivanje v Avstraliji povsem nasprotno odraščanju v Peckhamu. Na kmetiji sem bila svobodna, vse dneve sem se lahko sama potikala naokoli, ne da bi bil kdo v skrbeh zame. Naučila sem se poslušati živali in opazovati naravo, biti sama s seboj. Mojemu očetu je bil všeč Sydney, ker je imel rad dobro vino in umetnost, vendar ni maral biti sredi divjine, obkrožen z muhami, jaz pa sem uživala ravno v tem. 



Kmetija vaših starih staršev ima menda zanimivo zgodovino. Je res, da je veljala za posebno sveti prostor za aboridžine?
Kmetija je bila ena od točk, kjer so se aboridžini ustavili in jedli. Vendar odkar so si zemljo razdelili belopolti Avstralci, to ničesar ne pomeni. Moji stari starši so kmetijo kupili od starejših dvojčkov. Oba sta bila daljnovidna, zato sta v hiši s sekiro prebila dve steni, da sta lahko postavila televizijo na verando in jo gledala iz zadnje sobe. Vedno si ju predstavljam kot dvojčka Lewisa in Benjamina iz Chatwinove knjige On the Black Hills. To je bil precej zlovešč in skrivnosten kraj. Kot otrok nisem znala ceniti žrtvovanja prednikov, da smo lahko tam živeli. Šele ko sem odrasla, sem začela ta prostor gledati drugače. 


Več preberite v Oni, ki je izšla 9. maja 2017.