Izpoved bralke: Nič več nisva skupaj, on samo še dela

Beg v delo

Zagotovo je iz vaših besed začutiti težko breme, ki ga nosite. Ob prebranem pa si mi je najprej utrnila misel na primerjavo partnerskega razmerja s čolnom: če oba veslata, potem gre čoln naprej, če pa vesla samo eden, se začne čoln vrteti v krogu, in prav to se je zgodilo pri vaju. Biti v odnosu s človekom, ki ga ljubite, in si biti obenem tujec je čustveno neznansko naporno. Zdi se, kot da so vsa vaša čustva, ki jih gojite do partnerja, z njegovim ignorantskim vedenjem zavrnjena, razvrednotena. Ne pomaga, če ga prosite, in ne pomaga, če se jezite –v nobenem primeru vas ne posluša. Počutite se oropani ljubezni, lepih besed, nežnosti in varnosti, ki bi vam bi jih moral dajati partner. Pravite, da sta na začetku preživljala čudovite čase, potem pa so se stvari postopoma začele spreminjati. Kaj vse se je dogajalo v letih, ki jih omenjate? Zakaj se je moral partner tako distancirati? Sta se velikokrat prepirala ali se je morda zgodil kakšen prelomni dogodek v vajinem življenju? Čeprav ste se s partnerjem že želeli pogovoriti, vas je zavrnil z besedami, da dela. Videti je, kot da bi dobil uteho v delu oziroma da je pred nečim zbežal v čezmerno okupiranost z vsemi službenimi obveznostmi in na ta način zbežal tudi od vas in vajinega odnosa. Postal je žrtev svojega dela in prav zaradi tega mu ni treba čutiti ničesar drugega kot samo to. Našel si je svoj varni svet, v katerem je prostor samo zanj. Je pa tudi res, da vaš partner zelo trpi, a si tega ne dovoli priznati, kaj šele začutiti. 

Brez dvoma si zaslužite partnerski odnos, ki vas bo osrečeval, zato morate vztrajati pri konstruktivnem pogovoru s partnerjem. Bodite vztrajni, odločni in povejte, kaj vam leži na duši. Razkrijte mu, kako se počutite in kako zelo pogrešate vajin odnos, ki sta ga imela na začetku. Nič še ni izgubljeno. Ljubezen se da obuditi, je pa za to zagotovo potrebna želja in volja obeh. Srečno!