Človek s hrbtenico. Z iskrenim nasmehom. Pristno prijaznostjo. Brez tehtanja besed. Izjemen ortoped. Neutruden borec za pravice bolnikov in zasebnih zdravnikov. Predvsem mil človek. Sejalec optimizma. Zavetnik pomoči potrebnih. Občutljiv, a odločen. Kirurg, ki je ljudi dobesedno sestavil nazaj. Jih spet in vedno znova postavil na noge. Jim povrnil upanje. Matevža sem spoznala leta 2004. Na dan, ko mu je umrl stric Milan, prav tako velik zdravnik. Neutolažljiv, droben v temnomodri džins jakni, je bil v boleči zgubi ... 

V tistem času se je ravno zagledal v Polono. Nadarjeno arhitektko. Dobro prijateljico. Čudovito žensko v vseh ozirih. Na polno sta se zaljubila. Kakšno veselje. In sreča. Zaokrožena z dvema ljubkima deklicama. Dvojčicama. Pio in Maro. Čeprav se nismo pogosto videli, je bilo vsakič tisto - sreča se je srečati. Z ljudmi kot so Gorenški. 

Pred nekaj leti je Matevž z očetom Mirom, cenjenim slovenskim ortopedom, ki je lastnoročno naredil tudi mavčno oblogo, če je bilo nujno, odprl sodoben medicinski sanatorij MD Medicina. Osrednjo čakalnico krasi mogočna slika Metke Krašovec. Morje, ki se staplja z obalo in oblaki ... Oba z očetom in ekipo vrhunskih zdravnikov sta premnogim več kot pomagala pri raznovrstnih težavah. Navkljub zavidanju škodljivcev se nista predala. Temveč se pogumno in predano posvetila poslanstvu. Svojim pacientom. Brezpogojno. In z duhovitostjo in širino nasmejala. Tudi z anekdoto, da je Matevž veterinar. Kar pa je bila pravzaprav čista resnica. Najprej je namreč doštudiral veterino. In nato še medicino. In, kdor ima rad živali, vsekakor velja za naddobrega človeka. Kar je dr. Matevž Gorenšek tudi zelo bil. 

Dokler mu ni, na prelomu poletnega jutra z dopoldnevom, usodnega četrtka, 6. avgusta, prenehalo biti komaj 48-letno srce.
Zbogom, dragi Matevž. Neskončno žalostni smo in bomo brez tebe. Izrekamo iskreno sožalje družini.