In memoriam: Mojca Senčar, zdravnica, ki je vsak dan vzela kot dar

Na prelomu zime s pomladjo leta 2016 nam je v pogovoru za revijo Ona neponovljiva zdravnica, neutrudna borka za pravice bolnikov in predvsem mila gospa – Mojca Senčar – na vprašanje, katerim stvarem je v življenju treba reči da, odgovorila: »V življenju je treba reči da življenju samemu. Premalo se zavedamo, da nam hitro polzi skozi prste, da je vsak trenutek, ki ga ne preživimo dobro, izgubljen in se ne vrne. Treba je poskrbeti zase, ob tem pa imeti odprto oko in srce, da zaznamo stiske ljudi, jim stojimo ob strani in pomagamo po svojih močeh.« … Na letošnji toplo ožarjeni dan mladosti pa se je bila, kljub svoji mladostnosti osmih desetletij, primorana posloviti. Dolgoletne predsednice in častne predsednice Združenja Europa Donna Slovenija, ki je prav zaradi nje postalo ugledna organizacija civilne družbe in pomemben glas žensk z rakom, nikdar ne bomo nehali pogrešati. Z revijo Ona je aktivno sodelovala od samega začetka in bralke navdihovala tudi v številnih intervjujih. 

Zdravnica, ki je tudi sama izkusila diagnozo raka dojk in ga premagala, je pred tremi leti žal izkusila nov zagon te zahrbtne bolezni. Glasnica zdravja in vztrajna zagovornica zdravega življenjskega sloga je vso svojo energijo spet vložila v boj. Sejalka veselja do življenja in večna optimistka je ob tem zaupala, kako si vzame čas zase, čeprav so bili v njenih mislih stalno z njo njeni – otroka, osem vnukov in dva pravnuka. Takrat živordečelasa Mojca Senčar nam je vedno znova povedala, da je vsak njen dan velik dar. Nagovarjala nas je, naj razumemo to dragocenost in živimo s skrbjo in odgovornostjo do sebe in drugih. Naj živimo polno in se veselimo tega enkratnega življenja, naj se imamo radi in naj bomo spoštljivi in sočutni do drugih. 

Najrajši je imela kasne popoldneve in večere. Naravo. In v družbi prijateljev dobro glasbo. »Zvrst niti ni pomembna,« je dejala. »Pomembno je, da me pomiri, poboža in mi pomaga pri regeneraciji.«

Pred malo več kot dvema mesecema, na prireditvi ONA 365 ob četrtstoletnem jubileju naše revije, je bila Mojca kot vedno z nami. Kolegici Klavdiji Miko, ki se je je razveselila ob prihodu, je, tokrat svilenih srebrnih las, zašepetala: »Drugo leto me najbrž več ne bo.« 

Draga Mojca, hvala za vse, hvala za tvoj DA! Naj ti ob kasnih popoldnevih in večerih igra tvoj najljubši Dvořákov koncert za čelo.