Kako bolno je slovensko javno zdravstvo?

Žal je zelo bolno. Bolniki nam čakajoč umirajo v čakalnih vrstah. Imamo dolge bolniške dopuste, tudi zato, ker ljudje čakajo na preglede in operacije. Bolniki želijo več časa za pogovor z zdravnikom, a ga ne dobijo, ker mora tisti dan pregledati še 60 drugih. Bolniki želijo, da se jim zdravnik posveti, ne da jih obravnava kot številko oziroma zavarovalniški primer. Vendar zavarovalnica zahteva, da zdravnik bulji v ekran in pravilno obračuna stroške prevoza in bolniški dopust. Nimamo dovolj zdravstvenega osebja na določenih delovnih mestih. Nimamo več mladih, ki bi se odločili za poklic družinskega zdravnika. Zdravniki smo žalostni, jezni in razočarani, ker se v desetih letih na ravni organizacije in vodenja zdravstvenega sistema ni zgodilo nič pomembnega, kar bi koristilo bolnikom. Vendar pa zdravniki zlepa ne obupamo in se borimo, dokler je le količkaj upanja.

Zahteva po tem, da naj bi zdravniki imeli vedno več opredeljenih bolnikov, pomeni manj časa za bolnika, več napak pri delu in tudi to, da bodo zaradi slabo načrtovane in neuresničene mreže primarnega zdravstva državljani v nekaterih delih Slovenije še bolj deprivilegirani. V luči teptanja osnovnega človekovega dostojanstva, tako bolnikovega kot zdravnikovega, upor družinskih zdravnikov ni nepričakovan. 

Mladi zdravniki ste večkrat dali pobudo, da bi kot družba dosegli konsenz, kam usmeriti zdravstvo in kako – v korist bolnikov in zdravstvenega osebja. A namesto rešitev se težave kopičijo. Se čudite odpovedim preobremenjenih družinskih zdravnikov?

Zdravniki smo več let opozarjali na težave, vendar nas odločevalci niso hoteli ali želeli slišati. Razlogi za ignoriranje opozoril so verjetno različni, tudi politični. Izpostavila bi priročno razglašanje zdravnikov kot družbenih privilegirancev, kar je dalo odločevalcem navidezno moralno odvezo od tega, da bi nas poslušali. Poleg tega smo bili priročni krivci za nedelujoč sistem. Zaradi vse slabših razmer za delo in ker se čutimo etično in moralno zavezani braniti interese svojih bolnikov, smo se mladi zdravniki morali povezati in organizirati ter poskusili s predlogi in opozorili izboljšati sistem. Zaman. Poleg škodljivih in sistematično represivnih zakonov, usmerjenih proti mladim zdravnikom (zakona ZZDej in ZZdrS), sprejetih v pretekli vladi, in hkrati neizpolnjenih obljub o postavitvi mreže primarne ravni in izvedbi prenove izvajanja programov je skorajda sočasno proti zdravnikom nastopila zavarovalnica – ZZZS. Vpeljala je dodatno birokratizacijo procesov, zahteve in kazni za zdravnike primarne ravni ter kot majhno, a grenko češnjo na vrhu torte še ukinitev osebnih receptov. Zdi se, kot da imajo te zahteve in kazni vladajočih in ZZZS namen zgolj podrediti delo zdravnika primarne ravni potrebam zavarovalnice, in sicer v škodo bolnika. Ne pozabimo, zahteva po tem, da naj bi zdravniki imeli vedno več opredeljenih bolnikov, pomeni manj časa za bolnika, več napak pri delu in tudi to, da bodo zaradi slabo načrtovane in neuresničene mreže primarnega zdravstva državljani v nekaterih delih Slovenije še bolj deprivilegirani. V luči teptanja osnovnega človekovega dostojanstva, tako bolnikovega kot zdravnikovega, upor družinskih zdravnikov ni nepričakovan. Gre za skrajni ukrep in stisko zdravnikov, ko preprosto ne vemo več, kako bi opozorili odločevalce, da so spremembe zdravstvenega sistema nujne.



Se lahko sesuje primarno zdravstvo?

Da, vendar bosta zato, ker je primarna raven temelj zdravstvene oskrbe državljanov, sledili sekundarna in terciarna raven – torej bolnišnice, če se sistem že ne podira vzporedno tudi tam. V UKC Maribor denimo primanjkuje nekaj deset specialistov različnih strok. Moram pa povedati, da je večina osebja, tako zdravniki kot medicinske sestre, v zdravstvu le izvajalcev – delavcev. Zato niso in ne morejo biti krivi za propad »podjetja«. Tu so odločevalci in vladajoči, ki so napačno načrtovali, slabo vodili in kadrovali, neučinkovito ravnali z denarjem in zdaj smo tam, kjer so se v preteklosti znašla številna podjetja. Ljudje ne bežijo iz dobrih služb, od tam, kjer je dobro. Odpovedi delovnih razmerij in odhodi domačih strokovnjakov v tujino opozarjajo, da to, kar slišimo o bogovih v belem, zanje gotovo ne drži. Drži pa, da sesuvanje zdravstva in brezsramno bogatenje določenih institucij, tudi raznih posameznikov in dobaviteljev medicinske opreme, na račun državljanov in njihovega zdravja koristi nekaterim. Gotovo ne bolnikom, zlasti ne najbolj ranljivim in deprivilegiranim, in tudi ne zdravnikom, ki opozarjamo na anomalije sistema.

Morda smo celo naredili napako, da smo v imenu ohranjanja državnega zdravstva, ki se je izkazalo le na videz javno in vsem dostopno, pozabili, da sistem ni tako pomemben, kot so pomembni ljudje – bolniki, zaradi katerih sistem obstaja. 

Kaj sporočate ministru za zdravje? Vladi?

Z reformo zdravstvenega sistema lahko bolnikom omogočite enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, ki bo temeljila na zaupanju in spoštovanju med bolniki in zdravniki. Ne le na papirju, ampak tudi v praksi. Ker se vsaka, še tako dolga pot začne s prvim korakom, ga napravite hitro in odločno. Podprite ključne ljudi – delavce, ki bodo zdravstveno reformo izvajali. Dajte jim svobodo in posledično odgovornost, da bodo po najboljših močeh delali to, kar najbolje znajo: skrbeli za zdravje državljanov v varnem okolju. Popravite izjemno škodljive zakone, sprejete v preteklem mandatu vlade (ZZDej in ZZdrS), ki zdravnikom odvzemajo avtonomijo in diskvalificirajo njihovo formalno pridobljeno znanje. Popravite in spremenite splošni dogovor in delovanje monopolne zavarovalnice ZZZS, ki s sistemom birokratskih nadzorov, kazni, nevarnim neupoštevanjem standardov in normativov ter nesmotrno plansko delitvijo sredstev kaznuje delavce, tako imenovane vlečne konje v primarnem zdravstvu, ter tako posredno škoduje bolnikom, namesto da bi ščitila njihov najvišji interes: dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo, za kar ZZZS vsi plačujemo. Uredite transparentno, zadostno in trajnostno naravnano financiranje zdravstva. Pri porabi denarja namenite posebno pozornost osebni integriteti ljudi, ki z denarjem upravljajo. Uredite položaj zdravnikov in zdravstvenih delavcev v sistemu javnih uslužbencev – tudi če to pomeni izstop iz tega sistema. Tako bodo zdravniki ostali v primarnem zdravstvu, mladi pa se bodo odločali za ta poklic. Pri delu pa bodite pošteni, srčni, pogumni, razsodni, dobronamerni, samodisciplinirani, učljivi in etični. Če bomo državljani prepoznali v vašem delu iskrene napore, bomo skupaj lahko reformirali zdravstvo tako, da nam bo dobro služilo. Mladi zdravniki Slovenije smo pripravljeni pomagati.