Torej drži, da rastemo in poglabljamo odnos do sveta šele takrat, ko nas nekaj presune, da se ne ustavimo le pred videzom stvari in situacij, pač pa pogledamo tja, kamor večina ne. Resda ni težko doumeti, da pretirano obilje kvari čute in da se tudi predobrega najemo. In da je plehkost norma, poznana vsem, ki jih zanima le status in pedigre, povezan z njim. A pot življenja nas vodi do križišč in krožišč, na katerih srečujemo različne ljudi barvitih usod, talentov in dosežkov. Lahko bi jih naslikala črno belo kot orle in race. In tako sta se dva takšna srečala v zakonu. On kot orel in ona kot raca. Seveda je pomen omenjenih poimenovanj jasen: orel je veličasten, svoboden in »uspešen«. In če prevedemo konotacijo race, ona le plava. Ne želi letati visoko pod nebom. Z njo ni nič narobe. Je krasna, v svoji naravi prelepa in popolna. In pregovor pravi: »Če želimo letati z orli, ne smemo plavati z racami.«  A težava je, če od nas nekdo zahteva, da smo nekaj, kar ne želimo biti. S čimer zruši našo naravno pravico in nek obči naravni red.

Ko boste naslednjič spet srečali uspešnega moškega, ki za svojo soprogo kupuje prestižen avtomobil ali ji zida »Tadž Mahal«, prepoznajte, da morda ob sebi želi orlico, četudi je raca. 

In tako je orel od race pričakoval veliko. Ker je sam osvajal številna prostranstva, videl dlje in globlje kot kdorkoli, nikakor ni mogel sprejeti, da njegova partnerka leta le malo nad vodo, pa še to se prehitro utrudi. Sicer je bila skrbna in predana ženka, pridna delavka, a v njej ni bilo nič nevarnega, neosvojljivega in neukročenega. Stari ljudje bi rekli, da je žarela »zlato povprečje«. A orla so gnale daljave, njegov duh je bil željan širjave in izzivov, a ženička ga je pričela s svojo popolno zlato srečo utesnjevati. Zato se je odločil in jo vzel s seboj pod krila – da ji pokaže, kako visoko je tam zgoraj in kako lepo je. Seveda pa orel ni vedel, da nas sij drugega ne more osvetliti, če pa že, je to mogoče le za kratek čas. Zato je uboga raca na krilih neustrašenega orla le trepetala in trpela. Višina ji ni dobro dela. Čutila je omotico. Ob nenadnem sunku vetra se ji je zvrtelo v glavi, tako da se je na neustrašenem orlu zvrnila in omahnila v globino … Ki jo je nosila s silo gravitacije in skladno z njeno majhno maso počasi, lebdeče – in pričela je jadrati. Razprla je krila, a ker niso bila vajena vzgona in tlaka, so koščice pričele pokati … ko jo je v zadnjem hipu prestregel orel. In ko sta se spustila na zemljo, sta oba jokala. Orel je spoznal, da jo je njegova sla skoraj ugonobila. Svoje race ni sprejel v njeni preprostosti in pravici, da plava v mlaki in živi po bogu določeno življenje. Skesal se je in se odločil, da si najde za družico orlico. To je pošteno in prav, saj je njemu dano leteti, njej pa plavati na zemlji po vodah in mlakah. Oba sta se strinjala in se vesela poslovila.

In tako kot je naravni red del živalskega sveta, je naravni in duhovni red del človeških svetov. Le da smo mi večkrat prepričani, da ga lahko vselej poustvarimo, spremenimo ali izboljšamo. Koliko orlov poznate, ki nenaravno spodbujajo svoje bližnje k višjim ciljem in dosežkom? Namesto, da bi v njih iskali in uzrli vse lepo in mehko, ki je tam, čakajoč priznanja in opažanja, silijo in manipulirajo, da bi tik-takali v ritmu njihovih stremljenj in ne lastnih. Koliko orlic poznate, ki jih zanimajo le njej enaki in ki nikdar ne spoštujejo ostalih, ki jim ni dano letati tako visoko? Nimajo empatije in ne zavesti, le slo po višavah, doseženo na dvomljiv način. Človeku so namreč dane omejene predispozicije in naš dvig ali naskok nista odvisna le od dobre volje in motivacije. Za konkretne dosežke potrebujemo konkretni material, izkustvo in danosti: inteligenco, moč, sposobnosti ter ljudi, ki verjamemo v nas. Zato je včasih po drugi strani zares žalostno, ko nekateri stopijo v prevelike čevlje in se jezijo nad čevljarji in preveliko številko. Zanikajoč lastno izbiro -  da so prav oni tisti, ki hodijo v čevljih, namenjenih za noge nekoga tretjega, ustvarjajo negativna žarenja.

Moč majhnih dosežkov, ki jih vsakodnevno ustvarjajo ljudje v ravno pravšnjih čevljih, premika gore. Zato trdim, da če želite postati orli, plavajte in se družite z vsemi »živalmi« – racami , kačjimi pastirji, osli, kravami in zajčki – kar nas preobraža, nas zavoljo izkušenj z različnimi ljudmi. 

Zato ne pomaga, če beremo knjige o motivaciji in se skušamo umetno napolniti z voljo, ko nimamo danosti, da bi tisto presežno dosegli. Potrebno se je ustaviti in prizemljiti. Spremeniti notranje prepričanje in slediti obzorjem, ki so v našem dometu. Zavedajoč se, da niso vredna le velika dela, človek uzre »božji načrt«, saj je veličina vidna, četudi ne nujno priznana. Moč majhnih dosežkov, ki jih vsakodnevno ustvarjajo ljudje v ravno pravšnjih čevljih, premika gore. Saj naša vrednost zavisi od tega, kako vroče in pravično bijemo v ritmu src drugih ljudi in sveta, ki nas obkroža. Zato trdim, da če želite postati orli, plavajte in se družite z vsemi »živalmi« – racami , kačjimi pastirji, osli, kravami in zajčki – kar nas preobraža, nas zavoljo izkušenj z različnimi ljudmi. Kajti, globlje kot zmoremo pogledati v dušo sveta, dlje seže naša perut. In močneje in varneje kot objame naša misel, trajneje sežejo naša dejanja in čisteje zapišemo lasten vpliv.

In ko boste naslednjič spet srečali uspešnega moškega, ki za svojo soprogo kupuje prestižen avtomobil ali ji zida »Tadž Mahal«, prepoznajte, da morda ob sebi želi orlico, četudi je raca. A orlica, ki želi biti in ostati raca, ne bo nikdar zažarela v soju lastne luči na poti, ki je zanjo prava.