Navdušenje nad neznanimi svetovi in zvezdami daleč stran jo je zagrabilo že, ko je kot deklica naletela na knjigo hrvaškega fizika Vladimirja Paara z naslovom Kaj se dogaja v jedru atoma: »Všeč mi je bila preprostost opisa; kako lahko le z nekaj osnovnimi zakoni interakcije med temeljnimi elementi razložimo vse, kar vidimo okoli sebe, denimo, zakaj zvezde sijejo, zakaj je nebo modro. Od takrat radovednost v zvezi z delovanjem oziroma kaj je v resnici gradbeni material našega sveta, pri meni ni popustila.« Nič nenavadnega, da je tudi njen mož, s katerim imata družino, po poklicu fizik. 

Utemeljitev žirije
Dr. Gabrijela Zaharijaš je ženska, ki je dobesedno segla po zvezdah: je članica mednarodne skupine znanstvenikov, ki je s pomočjo sevanja gama izmerila celotno količino svetlobe, ki so jo oddale zvezde v zadnjih 12 milijard let, ter tako prišla do novih spoznanj o zvezdni svetlobi in zgodovini nastajanja zvezd. To odkritje je bilo predstavljeno v dveh člankih v ugledni mednarodni znanstveni reviji Science. Dr. Gabrijelo Zaharijaš je pot ponesla do Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici in odločila se je znanstveno in raziskovalno delo uresničevati prva v Sloveniji, kjer poleg akademskega dela sodeluje tudi pri številnih izobraževalnih pobudah in s tem svoje znanje prenaša na nove generacije.


Manjkajoči delčki sestavljanke

Po študiju v rodni Srbiji je znanje poglabljala v New Yorku in drugod po Ameriki ter v Franciji, Italiji in na Švedskem. Prav tam se je leta 2008 priključila mednarodnemu projektu Fermi LAT in začela proučevati podatke, ki jih je pošiljal Nasin satelit. Kot članica skupine dvanajstih držav, ki je prva zaznala visokoenergijske nevtrine v neposredni povezavi s črnimi luknjami, se je lani zapisala v zgodovino. »Zdaj ko smo dokazali, da kozmični delci z najvišjo energijo nastajajo v bližini črnih lukenj, lahko raziščemo, kako natančno se to dogaja. To so pomembni koraki v razumevanju delovanja vesolja, ko bomo lahko našli manjkajoče delčke sestavljanke,« se veseli.

Dejstvo, da druge oblike življenja z nami še niso navezale stika, je paradoks, ali če citiram enega najboljših fizikov stoletja Enrica Fermija, človek se vpraša: »Kje so vsi?« 

Temni delci in naša telesa

Ljudje smo bolj povezani z vesoljem, kot se zdi, je prepričana: »Delci temne snovi (tiste, ki je ni mogoče zaznati po njenem sevanju, temveč se o njej sklepa na podlagi njenih gravitacijskih vplivov, op. a.) ves čas potujejo skozi naša telesa, ne da bi se teh zares dotaknili. Ocenjujemo, da je v prostornini, veliki za kozarec vode, po en tak delček. Podobno so bili vsi atomi, ki sestavljajo naše telo, nekoč skovani v sredicah zvezd,« pesniško poda dejstva. O obstoju bitij iz manj znanih delov vesolja ne dvomi. »Dejstvo, da druge oblike življenja z nami še niso navezale stika, je paradoks, ali če citiram enega najboljših fizikov stoletja Enrica Fermija, človek se vpraša: 'Kje so vsi?'« pomenljivo sklene pogovor dr. Zaharijaševa.