Ali je najstniško obdobje zares zadnja priložnost, ko lahko posameznik zanesljivo oziroma dolgoročno izboljša življenjski slog – bodisi z več gibanja in raznovrstno prehrano bodisi s pravo sprostitvijo?

Ne, to lahko storimo kadar koli kasneje. Potrebni sta odločitev in trajna motiviranost. Zelo pomembno je, kakšne navade usvojimo v otroštvu ter kako preživimo najstniška leta. Veliko odraslih, ki ima težave z odvečno težo, sicer res poroča o tem, da se je ta problem izoblikoval že v otroštvu in zaostril v najstniških letih. Pogosto drži, da dlje ko traja navada ali razvada, teže jo je spremeniti, izstopiti iz cone udobja.

Vzroki za nastanek motnje hranjenja so običajno preplet več dejavnikov, psiholoških, sociokulturnih pa tudi genetskih.

Debelost je v visokociviliziranih družbah hud zdravstveni problem tako med otroki kot odraslimi. Pa če pustiva ob strani fizične oziroma organske vzroke, v katere tipične psihološke pasti se vedno znova ujamejo predebeli ljudje in tudi zato ostajajo v začaranem krogu, denimo podzavestno jedo preveč, medtem ko gledajo v zaslon, ali poskušajo občutek tesnobe zaradi debelosti pregnati prav s prenajedanjem, včasih skrivaj?

Psihološki vzroki za čezmerno prehranjevanje so zelo raznovrstni: s hrano lahko poskušamo ublažiti stres ali tesnobne občutke, utišati žalost, pregnati dolgčas, občutke praznine ali osamljenost, se nagraditi ali sprostiti po napornem dnevu, z njo potlačiti določena neprijetna čustva ali jo uporabiti za preusmeritev neprijetnih misli. Pogosto so v ozadju čustvenega prehranjevanja hujše travme iz preteklosti, denimo različne zlorabe. Marsikdo se s prenajedanjem kaznuje ali pa je čezmerna teža zanj nekakšen izgovor za nedejavnost pri drugih spremembah, češ, »ko bom shujšal, bom našel partnerja, zamenjal službo, šel na morje« ipd. Pomembno je, da vsak pri sebi ugotovi, kakšen pomen oziroma vzrok ima čezmerno prehranjevanje.



Že desetletja sta zelo, smrtno nevarni tudi drugi skrajnosti, ki sta prav tako močno povezani s psiho – bulimija in anoreksija. Večinoma napadeta mlade ženske, v manjšem deležu celo moške. Kateri miselni vzorci ali občutja so alarm? Je res bistvena nizka samopodoba in kako to preprečiti že v kali?

Vzroki za nastanek motnje hranjenja so običajno preplet več dejavnikov, psiholoških, sociokulturnih pa tudi genetskih. Pogosto so v ozadju travmatične izkušnje in zlorabe, doživete že v zgodnjem otroštvu, prevelika kontrola staršev ter prepoved izražanja čustev. Pri osebnostnih lastnostih je denimo pri anoreksiji dostikrat opaziti perfekcionizem, dvom vase, slaba samopodoba; dejavnika tveganja sta tudi introvertiranost in predvsem v najstništvu pomanjkanje družbe vrstnikov. Najpomembneje je, da starši zgodaj opazijo spremembe v vedenju najstnika in se nanje ustrezno odzovejo. Ne z obtoževanjem in paniko, temveč z razumevanjem ter ustrezno komunikacijo, ko najstniku – ali še bolje, celotni družini – priskrbijo ustrezno strokovno pomoč. 

Pogosto se zdi, da nad količino, ki jo pojemo, nimamo nadzora. Ustavimo se lahko šele, ko začutimo močno bolečino v želodcu, prehranjevanje pa vodi v težke občutke sramu, krivde in obžalovanja, ki se pojavijo po koncu takšnega »obreda«. 

Ali je sprožilka vseh odvisnosti od prehrane pri posamezniku res čustvena lakota? Kaj to pomeni?

V ozadju povečane telesne teže je pogosto čustveno prehranjevanje. Njegov namen ni potešitev fizične potrebe po hrani in pridobivanje energije za vsakodnevno delovanje, temveč ublažitev psihične stiske in pritiskov vsakdanjika. Tisti, ki odkrivajo, da se prehranjujejo čustveno, povedo, da dostikrat občutijo nekakšno psihično lakoto, ki jo potešijo s hrano; da bi utišali ali potlačili določeno neprijetno čustvo, največkrat posežejo po nezdravih jedeh – sladkarijah ali hitri prehrani. Obstaja kar nekaj namigov, ki izdajajo, da gre za čustveno lakoto. Pojavi se nenadno, je zelo močna in mora biti zadovoljena takoj; ne občutimo je fizično, gre bolj za nekakšno hrepenenje, neredko po specifični hrani. Pogosto se zdi, da nad količino, ki jo pojemo, nimamo nadzora. Ustavimo se lahko šele, ko začutimo močno bolečino v želodcu, prehranjevanje pa vodi v težke občutke sramu, krivde in obžalovanja, ki se pojavijo po koncu takšnega »obreda«. 



Bistveno se zdi, da se človek zna po delavniku ali že med njim pa tudi v prostih dneh pravilno sprostiti, saj je to temelj za zdravo, ravno prav vitko telo. Po kakšnem ključu izbrati primerno sprostitev zase, da si ne bomo škodovali, saj ni vsak nasvet primeren za vsakogar?

Se strinjam, univerzalnega nasveta, ki bi deloval za vse, ki se spopadajo z določeno težavo, ni. Sproščajo nas različne stvari. Za nekatere so to telesne aktivnosti, pri katerih velja, naj vsak poišče tisto, ki mu najbolj ustreza, saj verjetno ne bo trajalo dolgo, če se silimo v kar koli, morda zato, ker naj bi prineslo dobre rezultate. Nekatere bolj sproščajo mirnejše dejavnosti, branje, ustvarjanje, klepet s prijatelji ipd. Treba je poiskati ravnovesje – nameniti nekaj časa tako gibanju kot tudi počitku. Vsak naj bo pozoren na to, kako različne aktivnosti učinkujejo nanj, kaj ga veseli, in tako poišče nekaj, čemur bi lahko posvečal svoj čas dolgoročno.

Ob praznovanjih, ko je hrana nekakšen obred, si lahko oprostimo kak prekršek, prav tako občasno nagrado v obliki priboljška, ki ga imamo radi. Pretiravanje v omejevanju ali pretirano zasledovanje pravil zdravega prehranjevanje lahko vodi v težave, kot je ortoreksija.

Nam lahko zaupate, kako vi skrbite za vitko postavo – tudi na podlagi tega, kako razmišljate, čutite, se odzivate, delujete vsak dan? 

Da, tudi sama sem že pred nekaj časa ugotovila, kako pomemben je uravnotežen življenjski slog. Tudi v bolj stresnih obdobjih ter kadar zmanjkuje časa za redno telesno dejavnost in redno prehranjevanje, se poskušam organizirati tako, da na obeh področjih vzdržujem vsaj približno ravnotežje. Po drugi strani moramo vzdrževati prijazen in razumevajoč odnos do sebe. Denimo ob praznovanjih, ko je hrana nekakšen obred, si lahko oprostimo kak prekršek, prav tako občasno nagrado v obliki priboljška, ki ga imamo radi. Pretiravanje v omejevanju ali pretirano zasledovanje pravil zdravega prehranjevanje lahko vodi v težave, kot je ortoreksija.