Sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima od 90 do 95 odstotkov obolelih za diabetesom, se pojavlja v odrasli dobi, toda zaradi neugodnega življenjskega sloga otrok in mladostnikov, ki vključuje predvsem povečevanje telesne teže in pomanjkanje gibanja, se starostna meja vse bolj niža. Toda stroka opozarja: s skrbjo za telesno težo in redno gibanje lahko pojav sladkorne bolezni tipa 2 preprečimo ali vsaj odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje. 


Petina otrok je čezmerno hranjena

Pomena zdravega življenjskega sloga se dobro zavedajo strokovnjaki v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču, ki želijo o pomenu ustreznega prehranjevanja in rednega gibanja podučiti otroke in mladostnike ter njihove starše. »Čezmerna hranjenost in debelost otrok sta velik problem, tako v svetu kot v Sloveniji. Kar 20 odstotkov otrok je čezmerno hranjenih, šest odstotkov je debelih,« je zaskrbljena vodja zdravstvenega sektorja v MZL RKS Debeli rtič Breda Franetič Prunk, dr. med., spec. šolske medicine. »Zato smo pred tremi leti sestavili tim strokovnjakov, v katerem so šolski zdravnik, dietetik, fizioterapevt in prehranski svetovalec, ter ustvarili program zdravljenja debelosti pri otrocih z naslovom Interdisciplinarni pristop pri obravnavi prekomerno hranjenih otrok in mladostnikov. Program smo dvakrat predstavili zdravstvenemu svetu na ministrstvu za zdravje, kjer so ga strokovno podprli, ne pa tudi finančno. Zato smo štiri tabore z navedenim programom prijavili na razpis ministrstva za obdobje 2017–2019. Bili smo uspešni in ga začeli izvajati.« 


»Zapleti so lahko presnovni in nepresnovni. K prvim štejemo hiperinzulinizem (čezmerno izločanje inzulina, op. a.), zamaščenost jeter, sladkorno bolezen tipa 2 in ledvične zaplete, nepresnovne težave pa so tegobe z dihanjem, ortopedske težave, kot so ploska stopala. Povečano je tveganje za srčno-žilne bolezni, povišana sta raven holesterola in trigliceridov in krvni tlak, znana je hipertrofija miokarda, možnosti za nastanek raka in možgansko kap so večje, tako tudi za psihosocialne motnje.«


Nov pristop k zdravljenju debelosti

Gre za nov program zdravljenja debelosti in čezmerne telesne mase za otroke in mladostnike, stare od sedem do 19 let: udeleženci se na dvotedenskem taboru aktivno vključujejo v pripravo zdravih obrokov, dejavnosti na prostem, športne in gibalne discipline, krepijo samopodobo in prejmejo veliko znanja, dragocenega za življenje. Pri programu sodelujejo tudi starši oziroma skrbniki, in sicer na delavnicah ob koncu tedna. Štirinajstdnevnemu intenzivnemu programu sledi mesečno spremljanje eno leto. 



Presnovne in nepresnovne posledice

Kako pa vemo, da je naš otrok čezmerno hranjen ali celo debel? Kot je pojasnila sogovornica, se pri tej oceni opiramo na indeks telesne mase (ITM). V primerjavi z odraslimi, pri katerih rezultat primerjamo s fiksnimi vrednostmi v tabeli, pri otrocih ITM primerjamo s percentili otrok enake starosti in spola: percentil razdeli določeno populacijo na sto enakih delov, v tem primeru sto otrok, ki so iste starosti in spola. »Čezmerno hranjen otrok je takrat, ko je njegov ITM med 85. in 95. percentilo za njegovo starost, in debel takrat, ko je ITM nad 95. percentilo,« pojasnjuje sogovornica in opozarja na številne dolgoročne posledice čezmerne teže in debelosti: »Zapleti so lahko presnovni in nepresnovni. K prvim štejemo hiperinzulinizem (čezmerno izločanje inzulina, op. a.), zamaščenost jeter, sladkorno bolezen tipa 2 in ledvične zaplete, nepresnovne težave pa so tegobe z dihanjem, ortopedske težave, kot so ploska stopala. Povečano je tveganje za srčno-žilne bolezni, povišana sta raven holesterola in trigliceridov in krvni tlak, znana je hipertrofija miokarda, možnosti za nastanek raka in možgansko kap so večje, tako tudi za psihosocialne motnje.«

Zanimanja za program je veliko, še pove Franetič Prunkova, naslednji tabor, ki bo februarja prihodnje leto, je že do polovice zapolnjen! In še sklene: »Temeljni cilj je sprememba stila življenja celotne družine z uživanjem uravnotežene prehrane in redno telesno aktivnostjo, ob psihološki podpori. K programu mora aktivno pristopiti vsa družina.«