Jetra moramo varovati kakor vsak drug organ, tudi zanje, osrednji organ presnove, veljajo zakonitosti o zdravem življenjskem slogu. In da jih zadnja leta številni vse bolj zanemarjajo, kažejo skrb zbujajoči podatki o pojavnosti nealkoholne maščobne jetrne bolezni. »Ta je zelo pogosta posledica debelosti in sladkorne bolezni, pojavnost pa je največja med 40. in 65. letom,« opozarja mag. Srečko Štepec, dr. med., specialist gastroenterologije. 

Jetra pogosto ogrožamo prav sami z nezdravim življenjskim slogom, v ospredju je velikokrat čezmerno uživanje alkohola, opozarja sogovornik: »Alkohol je pri nas in v zahodnem razvitem svetu najpogostejši vzrok kronične jetrne bolezni in eden najpogostejših vzrokov smrtnosti pri odraslih med 20. in 70. letom. Vsi alkoholiki pa ne razvijejo jetrne bolezni, le pri 10 odstotkih namreč nastane jetrna ciroza, ki je na osmem mestu po vzroku smrti v Sloveniji. Cirozo lahko povzročijo še številne avtoimunske, jetrno-žilne in prirojene jetrne bolezni, tudi nealkoholna zamaščenost. Potek bolezni je odvisen od vzroka in možnosti zdravljenja. Bolezen obstane na določeni stopnji, če bolnik neha piti alkohol, če z vedno bolj uspešnimi zdravili pozdravimo kronično virusno okužbo z virusom hepatitisa B ali C ... Končno odpoved jeter lahko uspešno rešujemo tudi s presaditvijo.« 



Gibanje in zdrava prehrana v ospredju

Kot rečeno, lahko jetra prizadenejo tudi virusi, predvsem okužba z virusom hepatitisa B in C: na svetu je skupno okužena več kot polovica milijarde ljudi, medtem ko se v Sloveniji vsako leto okuži od 100 do 200 ljudi z virusom B, z virusom C pa je okužen odstotek prebivalstva. Kot opominja mag. Štepec, nas v Sloveniji proti hepatitisu B varuje cepljenje: »To je zelo učinkovito in varno. Pri nas je vključeno v obvezni redni program cepljenja otrok, ki se mu starši ne bi smeli izogibati!« Sicer pa je za jetra treba skrbeti redno in odgovorno. Gibanje in zdrava prehrana sta tudi tu na vrhu seznama: »Debelosti vodi v razvoj presnovnega sindroma, pri katerem so prizadeta tudi jetra. Izogibati se moramo uživanju živil z nasičenimi maščobami in visokim glikemičnim indeksom, priporočljivi pa so antioksidanti. Redno se moramo gibati in ohranjati zdravo telesno težo. Alkohol lahko uživamo le v količinah, ki jim ne škodujejo, izogibati se moramo tveganim spolnim odnosom in seveda redno opravljati preventivne zdravniške preglede, ki zajemajo tudi jetrne teste. Na številne kronične procese namreč opozorijo šele povišane vrednosti jetrnih encimov.« 



Vendarle lahko propadejo

In, za konec, ne pozabimo: jetra niso neuničljiva, čeprav se zdi, da prav nič ne more ovirati njihovega delovanja, opozarja sogovornik: »Po številnih akutnih obolenjih se strukturno in funkcionalno popolnoma obnovijo. Pri kroničnih vnetnih procesih ali nenehni izpostavljenosti strupenim snovem, kot so alkohol in zdravila, pa jetrne celice propadajo. Sledi brazgotinjenje z razvojem ciroze, nastajati začnejo regenerati jetrnega tkiva, s katerimi jetra dolgo kompenzirajo svojo funkcijo. Pozneje se izkaže njihovo nezadostno delovanje, in sicer z zlatenico, nabiranjem proste tekočine v trebuhu, otekanjem nog, izgubo mišične mase, nagnjenostjo k okužbam, motnjam koncentracije in spomina. Tako je prepričanje, da so jetra vsemogočna, zmotno!« 



S čim nahraniti jetra?

Nealkoholna zamaščenost jeter je pogosto tiho stanje in ga lahko odkrijemo le s krvnimi testi, ki pokažejo povišano raven jetrnih encimov, poznejši simptomi pa so utrujenost, bolečina v desnem zgornjem delu trebuha, slabost, otekanje nog, izguba apetita in zmedenost. Debelost je največji znani dejavnik za pojav bolezni, zelo nevarni so še sladkorna bolezen in metabolni sindrom ter visoka raven holesterola ali trigliceridov, nevarno pa je tudi naglo hujšanje, opozarjajo ameriški strokovnjaki. Tegobo pa je mogoče vsaj ublažiti s spremembo življenjskega sloga, predvsem prevetritvijo jedilnika. Kaj z njega izločiti in kaj mu dodati? Denimo, ameriške raziskave kažejo, da veliko škode naredijo solatni prelivi, ki so tako zelo priljubljeni, saj so vsakodnevni lažno zdravi spremljevalci obrokov. Toda resnica je, da so polni visokofruktoznega sirupa in sladkorja, ki se sicer skrivata tudi v pripravljenih juhah in številnih sadnih jogurtih. Sladkor, škrob in rafinirani ogljikovi hidrati so tako velike grožnje našemu zdravju, zato se jim vsekakor velja izogibati. Nadomestimo jih predvsem z brokolijem, ohrovtom, zeljem, brstičnim ohrovtom, rukolo in redkvijo. Kot dodatke jedem uporabljamo predvsem olivno olje, okuse pa zaokrožimo še s česnom, čebulo in kurkumo. Za prigrizke si namesto sladkih pregreh privoščimo oreške in semenke.