Kateri je največji izziv sodobne mame? In kateri je vaš osebni?

Gotovo ta, kako usklajevati obveznosti, da je vsakdanjik čim manj stresen. Doma se trudim ustvariti, kolikor se da seveda, mirno vzdušje. Ogromno se pogovarjamo, tako ima tudi sin Natan možnost izraziti sebe. Včasih moram najprej jaz povedati kaj o sebi, kaj se mi dogaja in o čem razmišljam, da se tudi on odpre in da pogovor steče. (Nasmeh.) Sprotna komunikacija in tekoče reševanje problemov je tisto, za kar si je vredno prizadevati.

Vsak dan delam inventuro. To terja moj poklic in tudi kot mama se nenehno presprašujem, kako ravnam. Prav? Narobe? Če je tako, se znam opravičiti, vsi delamo napake. 

Način vzgoje je odvisen od tega, koliko smo starši dojemljivi za stereotipe, kakšen je naš pogled na svet. Zdi se mi, da ste vi mama, ki ve, da je treba otroke učiti preprostih stvari, denimo hvaležnosti in prijaznosti, kakor tudi poslušnosti in samopremagovanja. Imam prav?

Glede na to, da moj delovnik ni od šestih do dveh, je treba ogromno logistike za uskladitev različnih dejavnosti, in življenje teče seveda tudi v vmesnem času – doma. Sina že od nekdaj navajam na samostojnost in da prispeva k urejenemu domu.



Je največ vreden zgled?

Seveda. Z zgledom narediš največ. Normalno, kot vsaka mama tudi sama delam napake ali naredim kaj, za kar sem si prisegla, da jaz pa tako ne bom nikoli. Denimo, ko po enournem pregovarjanju, zakaj je dobro ugasniti računalnik in iti na zrak, izrečem grozni stavek: »Ker sem jaz tako rekla.« A včasih je preprosto to zadnja bilka, ker vem, da je dobro zanj, da gre ven. Današnji otroci se premalo gibajo. Spomnim se, kako sem kot šolarka hitro naredila nalogo, vrgla torbo v kot in bila na dvorišču, dokler me ni mami poklicala na večerjo. Zdaj najstniki, a tudi že mlajši, komunicirajo izključno prek spleta. Sin se zabava, pogovarja, smeji, ampak sedi na stolu. Pa sem spet pri izzivu sodobne mame. (Nasmeh.)

Rada imam otroke in mislim, da otrok potrebuje predvsem to, da ga jemlješ resno, kot samostojno osebo, sam pa si obenem lahko privoščiš biti spet malo otrok. 

Imate navado delati inventuro pri sebi o sebi ob dnevih, kot je materinski dan?

Vsak dan delam inventuro. To terja moj poklic in tudi kot mama se nenehno presprašujem, kako ravnam. Prav? Narobe? Če je tako, se znam opravičiti, vsi delamo napake. Zaradi tega nisi slab človek. Je pa prav, da to popraviš.

Kako ste se prepletali z glavnim likom serije Mame? Je v njem del vas? Ali vas je v marsičem presenetil? In – kako se vas je dotaknil?

Lik Ive izhaja iz istoimenske gledališke predstave Mame. Ker smo jo same zasnovale, smo likom, ki smo jih upodabljale, nalepile določene lastnosti, ki so nam blizu. Moja Iva ostaja še zmeraj sočutna, dobronamerna in malce konfuzna. Trudi se biti dobra žena in mati. Meni osebno biti mama ni problem. Rada imam otroke in mislim, da otrok potrebuje predvsem to, da ga jemlješ resno, kot samostojno osebo, sam pa si obenem lahko privoščiš biti spet malo otrok.