Lea Mihevc: Brez družine izgubiš sidro

Lea, že kot najstnica ste se začeli ukvarjati z manekenstvom. V Italijo v Milano ste šli pri devetnajstih letih, čez dobro leto pa v Ameriko, kjer vas je navdušil študij igre. Se niste nič bali? Lahko si predstavljam, da vam je New York dal ogromno lepih, pa tudi neprijetnih izkušenj. 

Zagotovo. Vsega je bilo veliko – dobrih in slabih izkušenj. V New York nisem šla z namenom, da bi se tja preselila, v Ameriko me je vodila mladostniška radovednost. Takrat sem imela na sebi še malce bolj rožnata očala. (Nasmeh.) Dobro, da je bilo tako, ker sicer mogoče tja sploh ne bi šla. 

Najbolj negativno je, da se v New Yorku vse zelo hitro spreminja. Med ljudmi je težko najti dobre, iskrene osebe. Takrat, ko jih najdeš, se jih je pametno okleniti. To sem storila tudi sama, kar je nekaj najlepšega.

Kaj je bilo najlepše in katere stvari so vas pretresle, razočarale oziroma vam pustile grenek priokus? 

Najbolj negativno je, da se v New Yorku vse zelo hitro spreminja. Med ljudmi je težko najti dobre, iskrene osebe. Takrat, ko jih najdeš, se jih je pametno okleniti. To sem storila tudi sama, kar je nekaj najlepšega. Občutek imam, da bom tam vedno imela tudi svojo drugo družino. Veliko prišlekov sčasoma odide oziroma dojema New York kot prehodno postajo, kjer se lahko sicer tudi najdeš. Na splošno gledano pa je zelo prisotna samota. 

Ko se danes ozrem nazaj, vidim, da sem bila malo sebična. Najprej sem rekla, da grem za tri tedne, potem so se ti raztegnili v tri mesece, meseci pa v tri leta. Po enem mesecu doma sem denimo spet šla nazaj. Šele zdaj se zavedam, da mojim bližnjim ni bilo lahko pri srcu, posebej mami. 

Pa četudi so vsi takoj pripravljeni na pogovor z neznancem in se smehljajo. 

Res je, vsi so zelo odprti, komunikativni. Mislim da prav zato, ker tako hrepenijo po globljem stiku, ki pa ga tam skorajda ni – tudi zaradi prej omenjenega vedno prisotnega hitenja. 

Ste imeli tudi kakšnega fanta? 

(Malce sramežljiv, a hkrati žareč nasmeh.) Ljubezen na razdaljo je prav poseben izziv. 

So vaši starši kaj nasprotovali temu, da greste čez lužo tako mladi? 

Ko se danes ozrem nazaj, vidim, da sem bila malo sebična. Najprej sem rekla, da grem za tri tedne, potem so se ti raztegnili v tri mesece, meseci pa v tri leta. Po enem mesecu doma sem denimo spet šla nazaj. Šele zdaj se zavedam, da mojim bližnjim ni bilo lahko pri srcu, posebej mami. Oči me je malo bolj spodbujal, podpiral, naj grem. Oba pa je skrbelo, saj sta se zavedala, da lahko že malo labilnosti pripelje mladega človeka, ki dela v svetu mode in šovbiznisa, v nevarne vode. 

Prepričala sem se, da mi modni svet vendarle ni tako blizu, kot sem sprva mislila. Ker je vse bolj površinske narave, na neki točki namreč enostavno ni več prostora za rast in to sem začela pogrešati.

Kako ste se jim izogibali? 

Znam reči ne. Zelo zgodaj sem se naučila kar dobro brati ljudi. Nikoli nisem ne popivala ne kadila in sem bila že v obdobju odraščanja zelo samosvoja. 

Ste edinka? 

(Ponosno.) Ne, imam še dva brata, jaz sem na sredi. (Nasmeh.) Dve leti starejši je do mene malo bolj zaščitniški, mlajši, ki je danes star 15 let, pa je med mojo odsotnostjo prav tako precej trpel. Tudi sama sem ga pogrešala. Vsakič ko sem ga spet videla, je bil večji fant in občutek sem imela, da zamujam nekaj, kar ne bom mogla nikoli nadoknaditi. To je bilo eno od najtežjih obdobij mojega bivanja v Ameriki, ko kar leto in pol nisem imela ob sebi družine, saj nisem mogla iti domov zaradi vize. Sama sebe sem kar malo izgubila. Brez družine nisi prizemljen, pa če si po naravi še tako močna oseba. Izgubiš sidro. Med drugim si se tudi pogosto prisiljen seliti; lahko se denimo zgodi, da se že tako izjemno visoka najemnina po določenem času poviša. 

Za preživetje ste opravljali več različnih poklicev – od prodajalke v trgovini z oblačili do fotomodela v bleščečem šovu slovite manekenke Heidi Klum. Kako je bilo tam? 

To je bila lepa, izjemno poučna izkušnja, po zaslugi katere sem se prepričala, da mi modni svet vendarle ni tako blizu, kot sem sprva mislila. Ker je vse bolj površinske narave, na neki točki namreč enostavno ni več prostora za rast in to sem začela pogrešati. 

Heidi Klum je zelo zabavna persona. Večkrat je prišla k nam v zakulisje, kjer smo bile urejene za nastop na modni reviji v oddaji. Zelo rada se fotografira. Pa zares je lepotica – tudi ko jo vidiš v živo brez ličil. Si rečeš: 'Pa kako si lahko tako zelo lepa?!

Kakšna je Heidi Klum?
Zelo zabavna persona. Večkrat je prišla k nam v zakulisje, kjer smo bile urejene za nastop na modni reviji v oddaji. Zelo rada se fotografira. (Nasmeh.) Pa zares je lepotica – tudi ko jo vidiš v živo brez ličil. Si rečeš: 'Pa kako si lahko tako zelo lepa?!' (Nasmeh.) 

Kako vas je našla ekipa Ene žlahte štorije, s katero začnete snemate v drugi polovici julija? 

Poklicali so me na avdicijo, težava pa je bila, da sem bila takrat še v Ameriki. Pa so me prosili, naj posnetek, kjer berem tekst, pošljem kar v obliki videa. Pomagal mi ga je posneti prijatelj, ki prav tako živi v New Yorku. (Posnetke nekaterih Leinih avdicij je mogoče videti na spletu oziroma vimeu, poleg teh pa tudi nekaj glasbenih nastopov, saj Lea tudi lepo poje in obvlada več inštrumentov, op. a.) 

V že šesti sezoni serije, ki od samega začetka poudarja pomen tradicije in ljubezni do družine, boste igrali fotografinjo Lauro, ki se vrne v domovino, da bi raziskala svoje korenine. Boste kot lik prinesli duh po svetovljanskosti in si prizadevali to prenesti na druge prebivalce ali bo prav nasprotno, si boste želeli pobegniti od urbane filozofije? 

Zanimivo vprašanje! Mislim, da prej to drugo. Laura je, kolikor sem že brala scenarij, zelo odločna, samozavestna, trmasta, hkrati pa se hitro prilagaja. 

Ali se sodelovanja s kakšnim igralcem ali igralko še posebej veselite? 

Z vsemi! Komaj čakam snemanja. Vse igralce v Eni žlahtni štoriji zelo občudujem, hkrati pa do njih čutim strahospoštovanje. Veselim se tudi snemalnih lokacij v Brdih, ki so prelepa. Pa tisti Gredič, uf! (Nasmeh.) 

Imate željo biti igralka tudi v prihodnje? 

Tudi. (Nasmeh.) Na tem področju bi se rada čim bolj izobrazila in izpopolnila. Mogoče tudi na AGRFT. 

Vzornikov imam veliko. Prvo ime, ki mi pade na pamet, pa čeprav bo morda zvenelo klišejsko, je edinstvena Meryl Streep. Od mlajših mi je pri srcu Švedinja Alicia Vikander. Tudi zato, ker ni Američanka. Med moškimi bi izbrala Toma Hanksa, on tudi deluje kot zelo prijeten človek, tako očetovski, s katerim bi šel človek z veseljem še na kavo.

S katerim svetovno znanim vrhunskim igralcem ali igralko bi najraje igrali, če bi imeli na voljo vse? 

Dobro vprašanje, vzornikov imam veliko. Prvo ime, ki mi pade na pamet, pa čeprav bo morda zvenelo klišejsko, je edinstvena Meryl Streep. Od mlajših mi je pri srcu Švedinja Alicia Vikander. Tudi zato, ker ni Američanka. Med moškimi bi izbrala Toma Hanksa, on tudi deluje kot zelo prijeten človek, tako očetovski, s katerim bi šel človek z veseljem še na kavo. Med britanskimi igralci sta na mojem seznamu prav tako Michael Caine in pa Mark Rylance; slednjega sem imela priložnost videti v izvedbi Shakespearja in je enostavno neverjeten. 

Zanimivo, sem pričakovala, da boste izrekli tudi ime kakšnega slavnega lepotca. 

(Smeh.) Ne, kje pa! Vedno stavim na dušo, ne videz. (Nasmeh.)