Pravite, da gledalci Usodno vino dojemajo kot nekaj resničnega, kje in kdaj to opazite?

To opazim zaradi njihovega previdnega pristopa.  Z mano se pogovarjajo oprezno, kot da bom zdaj, zdaj potegnil pištolo in začel streljati. Takšna moč medija je nekaj povsem običajnega, tudi sam se kdaj zalotim pri zamenjavi televizijskih likov in resničnosti.

Kako pogosto vas na cesti pocukajo za rokav? 

Nedolgo nazaj me je ustavila mladenka: »Gospod, ali lahko narediva selfija?« «Ja, seveda«. Ko sva končala, me vpraša: »Kje že vi igrate? V kateri nadaljevanki?«

Tega sicer ne bi smel povedati, a  vsaj dve sekvenci v nadaljevanki sem odigral v spanju.

Je vas presenetil uspeh serije?

Niti ne, očitno je bila dovolj seksi.

Zdaj se bo serija na televiziji iztekla, vi ste s snemanjem končali že pred mesecem dni. Ste že komaj čakali, da se razgubite vsak v svojo smer, ker so snemanja tako naporna, ali se med ekipo spletejo vezi, za katere vam je žal, ko se prekinejo?

Snemanje je trdo stresno delo, kot majhna vojna. Vezi spletene med sodelavci so nezlomljive. Ob koncu sem bil veliko prisoten, zato je bil tempo snemanja intenziven in sem komaj čakal, da se malo spočijem in naspim. Gledalci ne vedo, kako zgodaj že začnemo delati. Enkrat sem ob 5.30 zjutraj ekipi, soigralcem, začel govoriti: »Vi ste blazni! Nikjer na svetu ne igrajo ob pol šestih zjutraj!«. Bili so tako zaspani in utrujeni, da se sploh niso mogli odzvati na provokacijo. Tega sicer ne bi smel povedati, a  vsaj dve sekvenci v nadaljevanki sem odigral v spanju.



Tibor je od prvega do zadnjega dela ostal negativec, nekateri drugi, na primer lika Nine Ivanič in Anje Drnovšek, so bili malo dobri in malo zlobni, ves čas negativen je bil še lik Andreja Nahtigala, a ni ostal do konca. Je bilo vam všeč, da je Tibor ves čas negativec?

Nesramen karakter takšnega kova je nujen za protiutež milini protagonistk in poštenosti protagonistov serije, s katerimi se gledalec lahko identificira. Zasnovo lika sem  delal na naših izseljencih, ki so se pred drugo svetovno vojno v Chicagu leta 1933 podobno česali in oblačili. V Sloveniji nimamo gangsterjev tega tipa. Takšnega kriminalca boste pri nas prej našli v podobi urejenega družinskega očeta v uradniški službi.

Z veseljem bi se pridružil kakšni humoristični seriji in čakam ekipo dovolj pogumnih. Na idejah in denarnici.

Pravite, da vam tudi sicer radi dodelijo vloge negativcev …

Nisem manekenski tip igralca in sem tudi človek, razrešen vraževerja, da bi se moralo življenje likov vpletati v moje osebno življenje. Vidim in razumem stvari, od katerih so nekateri ljudje, zaprti v svojih lupinah, oddaljeni. Danes preveč pozabljamo, da se z nekaterimi talenti rodimo in če jih znamo izkoristiti, je življenje prijetnejše.

Če se trend igranih serij spet obrne v smer humorističnih, boste torej ob delo na televiziji?

Na Akademiji sem kot eden redkih diplomiral iz filmske igre in snemanje je moje naravno okolje, zato me to ne skrbi. Z veseljem bi se pridružil kakšni humoristični seriji in čakam ekipo dovolj pogumnih. Na idejah in denarnici. Seveda pa moramo razumeti, da je humoren žanr najtežje delo.