Njeno ime povezujemo s projektom, v sklopu katerega so ljudje pošiljali starejšim v domove čestitke in pisma. Želeli so jih zbrati 21.000, na koncu so jih 70.000. To je le en dokaz tega, da tisto, česar se Ana Petrič loti, naleti na plodna tla. To ji uspeva z neustavljivo življenjsko energijo, ali kot pravi sama: »Mirna sem šele takrat, ko vem, da sem storila vse, kar sem lahko.« Solidarnost, empatičen odnos in pomoč sočloveku so vrednote, ki jih pooseblja, privzgojila pa jih je tudi svojima hčerkama, ki ji pomagata pri številnih projektih.

V intervjuju ob letošnji nominaciji nam je zaupala, da ji največ pomeni, ko lahko stanovalcem svojega Centra pričara posebno doživetje, ki jih gane do solz, in da si svoje delo šteje za posebno čast, ker toliko ljudi z njo deli svoje zgodbe in modrosti. Ko smo jo vprašali, za kaj se je po njenem mnenju danes sploh še vredno boriti, nas je navdihnila z besedami: »Za naše prednike, zanamce, za vse ljudi. Za pravice, lepši jutri, boljši svet. Za vse tiste, ki se sami ne zmorejo, ne znajo ali pa nimajo moči. Boriti se je vredno, kajti dobro ob vztrajanju vedno preživi. Borite se tudi zase in za vse prave reči.«