Američani, Japonci in čustva 

Ne nazadnje ne smemo pozabiti skrbeti za svojo duševno stanje. Celo mnogi kardiologi se strinjajo, da je zdravje srca odvisno tudi od tega, kako čustvujemo oziroma kakšne misli se nam podijo po glavi. Znani avstrijski psihoterapevt Alfred Adler pa je bistveno povedal na kratko: »Sledi svojemu srcu, toda s seboj imej tudi možgane.« Po najnovejši študiji Zveze za psihološko znanost (APS) je neposredna povezava med čustvi in srčno-žilnim zdravjem odvisna od kulture. V Ameriki velja, da imajo odrasli, ki doživljajo veliko pozitivnih čustev, torej izjemnega veselja in navdušenja, bolj zdravo srce. Na Japonskem je prav nasprotno. Znanstveniki z univerze Wisconsina – Madison vidijo poglavitni razlog v tem, da ameriška družba že med socializacijo spodbuja doživljanje in izražanje pozitivnih čustev, medtem ko posamezniki v vzhodnoazijskih kulturah pozitivno čustvovanje običajno razumejo kot nekaj slabega, nezanesljivega, kar sproža nepotrebno pozornost pri drugih ljudeh ter jih lahko moti pri osredotočanju na pomembne naloge. Kako pa je pri nas, v Sloveniji? Verjetno vsak pri sebi ve oziroma občuti, kaj najbolj krepi njegovo srce ali pa bo to šele odkril – prej ali slej.