Bojan, kako ste začeli odkrivati sposobnosti, o katerih ljudje ne govorijo prav veliko?

Bojan: Moj spomin seže do sedmega leta, ko sem prvič imel nenavadne doživljaje, a nisem prav nič razumel. V sanjah sem podoživljal pretekla življenja, z bolečinami vred. Pri enajstih se mi je na primer pogosto sanjalo, da me preganja medved. Približno po enem letu me je medved ujel in me ugriznil čez pas, zbudil sem se z močno fizično bolečino. Na potovanju v ZDA sem prepoznal kraje, ki sem jih prvič obiskal, šli smo v zapuščeno kavbojsko mesto, kjer sem vnaprej poznal razporeditev hiš. Prvi človek, ki mi je pri teh stvareh pomagal, je bil babičin prijatelj, pripovedoval mi je svoje izkušnje in me naučil globoke meditacije. Vojaški rok sem služil v vasi Stričići v BiH, torej v vasi, kjer je odraščal Dražen, a takrat se še nisva srečala. Ugotovila sva, da sem se celo pogovarjal z Draženovo babico. V kurilnici vojašnice sem spoznal dva moža iz Nove Gorice, ki sta obvladala regresijo, torej metodo, ki človeka popelje v prejšnja življenja. V šestih mesecih sem se izučil tehnike in po vrnitvi domov raziskoval naprej. V duhovne vode se je podala tudi moja sestra, nekoč mi je dejala, da je moje poslanstvo zdravljenje ljudi. To je bilo pred osmimi leti, takrat je v meni nekaj preskočilo. Začel sem se resneje ukvarjati s tem, med sorodniki, prijatelji, tudi na tedanjem delovnem mestu, delal sem kot voznik avtobusa, najprej sem pozdravil sodelavce, naključne potnike in podobno. Med sodelovanjem z Draženom so se v meni odprli dodatni energetski kanali. Dojel sem, da nikomur ne pomagaš, če ga ozdraviš, ozdraviti se mora sam, ker ima vsak potencial za to, a je velikokrat globoko zakopan.

Dražen: Če se človek nečesa boji, se temu upira, kdor se upira lastnemu poslanstvu, si lahko močno poškoduje dušo in rani energetsko polje, kar vodi tudi v fizično bolezen. Fizične in psihične težave so znak, da ne sledimo samim sebi. 

Dražen, vaša zgodba je malce drugačna. Tudi vi ste iskali pomoč in jo našli prav pri Bojanu?

Dražen: Ob srečanju z Bojanom sem imel občutek, da ga poznam že vse življenje. Zanimivo je, da se mi je prikazal, še preden sva se spoznala, dobil sem informacijo, da bom srečal nekoga, ki bo postal moj mentor. Imel sem precej težko otroštvo, pri sedmih letih sem zbolel za levkemijo, boj z boleznijo ni bil lahek. S to izkušnjo sem dobil moč, senzibilnost, začela so se videnja, a nisem razumel, kaj se dogaja. Naprej me je gnalo ravno nerazumevanje, saj sem želel priti zadevi do dna. Pojavljale so se sanje, videnja, moji bližnji so ob meni čutili moč, počutili so se sproščene in duhovno povzdignjene. Temu nisem pripisoval pozornosti. Nato je prišlo obdobje strahov, soočal sem se s težkimi občutki, zato sem obiskal Bojana. Najino srečanje je bilo določeno vnaprej!



Stvarnost, v kateri živimo danes, torej ni edina mogoča različica obstoja? Življenje v pomanjkanju, brezupu in otopelosti?

Bojan: Absolutno obstaja več, a ljudje nimajo zavedanja, zato potrebujejo pomoč. Bojijo se neznanega, navajeni so življenja, ki sledi predpisanim standardom, težko jih prestopijo in živijo drugače. S terapijami, ki jih opravljava, za začetek ozavestiva ljudi, da je tudi zanje mogoče drugačno življenje. Ko se rodiš, si prazen list. Nato se začno nalagati vzorci, najprej od staršev, nato šola, družba. Ko se zaveš, da to ni prav, sprejmeš odgovornost in se tega rešiš. Živimo v družbi, ki močno povzdiguje um, a imamo še srce in duha, to so trije različni dejavniki, ki vplivajo na nas. Zato so meditacije tako pomembne, ne utišamo le uma, temveč ga povežemo s srcem in duhom, šele takrat lahko nadziramo ego. Izstopiti moraš v višji jaz, sprejeti, da si del celotnega vesolja, ne samo posameznik, ki ima svoje lastne zahteve.

Bojan: Treba je sprejeti odgovornost za svoja dejanja, nato prepustiti vesolju, da razreši zaplete. Poslanstva ne moreš živeti, dokler ne razrešiš stvari za nazaj, zato je tako pomembno čiščenje karme, da lahko sploh stopimo na svojo pot. 

Ima čisto vsak posameznik določeno pot oziroma poslanstvo?

Dražen: Seveda. Gre za to, da se ljudje znebijo strahu pred lastnimi zaznavami, da si začno zaupati in verjeti vase. Nehajo si zatiskati oči in bežati v okoliščine, ki nikoli ne bodo zares stekle. Če se človek nečesa boji, se temu upira, kdor se upira lastnemu poslanstvu, si lahko močno poškoduje dušo in rani energetsko polje, kar vodi tudi v fizično bolezen. Fizične in psihične težave so znak, da ne sledimo samim sebi.



Kaj lahko človek pričakuje na vajini terapiji?

Dražen: Preden začnemo zdravljenje, poiščeva jedro osebe, kar poteka s pogovorom o življenju, otroštvu, odnosih in podobno.

Bojan: Sama terapija poteka približno 30 minut. Temelji na energiji, oseba se uleže, povežem jo z energijo vesolja, torej odprem kronsko čakro, da se informacije iz višjega jaza prenesejo v zavedanje tukaj in zdaj. Zdravljenje se začne samodejno, s spoznanjem, kako smo zgrešili pot. Odprejo se glava, srce in bit, pomembno je, da se vse troje spoji, le tako lahko zaznamo prave informacije. Kako hitro se zgodi, je odvisno od posameznika. Že sama odločitev za obisk terapije je korak k odpiranju, tukaj ne sme biti strahu ali prisile drugih.

Dražen: Blokada nastane zaradi različnih vzrokov, zelo problematično je sovraštvo do soljudi, največ škode naredi tistemu, ki sovraži. Pretočnost energije se ustavi, pojavijo se depresija, strahovi in druge motnje. Kje se bo najbolj poznalo, odločajo geni; kjer so najbolj ranljivi, nastane bolezen. 

Dražen, vi ste pravzaprav jasnovidni?

Dražen: Tako je. Povežem se s stvarnikom, tako imenujem višjo energijo, ki je prisotna. Za nekoga je to Buda, za drugega vesolje. Pri tej povezavi dobim informacije, kaj je bistvo problema. To bi lahko primerjal z ventili, ko jih odpreš, se začne proces. Sam iščem tiste ventile, ki so zamašeni. Blokada nastane zaradi različnih vzrokov, zelo problematično je sovraštvo do soljudi, največ škode naredi tistemu, ki sovraži. Pretočnost energije se ustavi, pojavijo se depresija, strahovi in druge motnje. Kje se bo najbolj poznalo, odločajo geni; kjer so najbolj ranljivi, nastane bolezen.



Bojan, vaš del se osredotoča na pretekla življenja, ljudi vodite v regresijo. Kako dogodki iz preteklosti vplivajo na našo sedanjost?

Bojan: Dogodki, ki jih v preteklosti nisi razrešil, se preslikajo v to življenje, na teh področjih imaš zato težave. Gre za vedenjske vzorce, psihološke predispozicije, situacije v odnosih, ki se ponavljajo toliko časa, dokler jih ne razrešimo. Ko oseba to počisti, se karma umakne. Nemogoče jo je zaobiti; če se ji bomo izognili v tem življenju, nas bo zagotovo ujela v naslednjem. Treba je sprejeti odgovornost za svoja dejanja, nato prepustiti vesolju, da razreši zaplete. Poslanstva ne moreš živeti, dokler ne razrešiš stvari za nazaj, zato je tako pomembno čiščenje karme, da lahko sploh stopimo na svojo pot. Trenutno živimo v času, ko imamo ljudje možnost, da te stvari končamo in se premaknemo na višjo raven zavedanja. Povezave z dušami lahko sežejo daleč v zgodovino družine, veliko elementov vpliva na eno življenje. Marsikdo si težko prizna, a življenje na Zemlji je veliko delo, osebno in dušno. Tukaj ni počitka, ampak je lekcija za lekcijo. Več ko vložiš, več stvari razrešiš.

Dražen: A če imaš v sebi resnično željo po napredku, ti bo uspelo! 


Na koncu vedno pristanemo s tistimi, s katerimi imamo nerešene naloge
Mojca iz Ljubljane, 49 let: »Sama s pomočjo Bojana in Dražena razrešujem zgodbo, v katero je udeležena moja celotna družina. Začela se je že davno, ko se je moja mlajša sestra zapletla z mojim bivšim možem, takrat sva tudi pretrgali stike. Spoznala sem novega partnerja, se poročila in rodila deklico. Pred dvema letoma je hči hudo zbolela, zastajala ji je voda in imela je težave z ledvicami. Lani je ogromno časa preživela v bolnišnici, zdravniki so postavili diagnozo, da bo z boleznijo živela do konca življenja. Z možem nisva obupala, preizkusila sva marsikaj, po premisleku sem obiskala Bojana, da sva opravila regresijo. Spomnila sem se življenja, v katerem sva živeli obe s sestro, tudi takrat sva bili sestri. Zaradi ljubosumja nad njeno družinsko srečo sem dopustila, da se ji je utopil otrok. Izkazalo se je, da je utopljeni otrok pravzaprav duša moje sedanje hčerke. Prišlo je do preslikave, v tem življenju sem sama izgubila bivšega moža in tudi skoraj hčerko. Obnovila sem stike s sestro, njena družina je letos celo prišla na družinsko srečanje, hčerkino stanje se je močno izboljšalo, ne potrebuje več najmočnejših zdravil in obiskov bolnišnice. Stvar še ni čisto končana, druga zgodba, ki smo jo odkrili, je povezana z mojim sedanjim možem in njegovo družino. Neverjetno je, kako se duše srečujejo v življenjih, na koncu vedno pristanemo s tistimi, s katerimi imamo nerešene naloge.«