Za jetra pravimo, da so ogledalo našega (dobrega) zdravja. Zakaj?
Jetra so organ, ki ima osrednjo vlogo v presnovi; jetrne celice, hepatociti, uravnavajo te zapletene procese. Pomembno nalogo imajo tudi Kupfferjeve celice, ki odstranjujejo bakterije in strupe, ki jih v organ prinaša kri, zlasti iz predela črevesa. Žleza je v trebušni votlini, pod desnim rebrnim lokom, pri odraslem tehta do 1500 gramov.
So naš najpomembnejši presnovni laboratorij, kajne?
Da, v jetrih potekajo presnova ogljikovih hidratov, maščob in aminokislin, presnova hormonov, vitaminov in mineralov, biotransformacija zdravil ter tvorba in razgradnja beljakovin v krvi.
Za ta organ lahko največ naredimo sami s tem, da smo vzdržni pri hrani in pijači, se starosti primerno ukvarjamo s telesno aktivnostjo in ne mislimo, da moramo vsako težavo, ki se pojavi, lajšati z zdravili. Pa seveda – tudi pri uživanju gob moramo biti previdni!
V katerih primerih se jetra lahko obnovijo in kdaj jetrne celice propadejo?
Žal je v ljudskem prepričanju znan podatek le o dobri sposobnosti obnove jetrnih celic, se pa ljudje ne zavedajo, da se številne snovi, tudi škodljive, ki jih vnašamo v organizem, presnavljajo v žlezi. Pri tem nastanejo toksični metaboliti in prosti radikali, ki sprožijo proces odmiranja celic, nadomeščanje z vezivnim tkivom in preobrazbo jetrnega tkiva.
Kaj jim najbolj škodi? Ali je res, da so med ogroženimi za pojav zamaščenih jeter ljudje s centralno oziroma trebušno debelostjo?
Dejavniki so številni, v Sloveniji sodijo prehranjevalne navade in čezmerno uživanje alkohola med najpogostejše vzroke akutne in kronične okvare. Posledica čezmernega uživanja alkohola se izrazi z zamaščenostjo jeter, alkoholnim hepatitisom ali jetrno cirozo. Pri bolnikih z debelostjo se v jetrne celice odlagajo maščobe, ki ovirajo normalno delovanje celic in lahko sprožijo nastanek nealkoholnega steatohepatitisa.
Ali se pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete, to lahko izrazi kot bolezen jeter?
V sedanjem obdobju so kontracepcijske tablete varne, z minimalno možnostjo okvare jeter. V preteklosti, ko so bili v teh izdelkih hormonski odmerki večji, so pri ženskah, ki so jih dolgotrajno uporabljale, ugotavljali spremembe v jetrih, kot je denimo adenom, ki nastane iz celic žolčnih izvodil. Na nastanek jetrne bolezni sicer vpliva tudi spol – ženske so boljizpostavljene.
Kateri so lahko opozorilni znaki nepravilnega delovanja, saj jetra ne bolijo? Ali pač?
To prepričanje je zmotno, saj jetra, ki se povečajo, raztegnejo kapsulo, ki organ obdaja. Raztezanje sproži tope bolečine pod desnim rebrnim lokom, ki jih bolniki praviloma zaznajo. Pri številnih osebah odkrijemo bolezni jeter naključno. Kot znanilce okvare ugotovimo običajno povišane vrednosti jetrnih encimov, aminotrasferaz (AST, ALT, gama GT) ali bilirubina, pri povečanju tega barvila je bolnik rumen, zlateničen. Na podlagi bolnikovih podatkov, izvidov laboratorijskih in slikovnih preiskav, kot sta ultrazvok (UZ) in računalniška tomografija (CT) trebuha, lahko sklepamo o naravi bolezni, ločimo akutno okvaro od kronične, določimo stopnjo in prognozo.
Kateri so klinično pomembni postopki za ugotavljanje bolezensko povečanih in spremenjenih jeter?
Najpogosteje uporabljena slikovna preiskava je UZ trebuha, s katero lahko dobro ocenimo organ (velikost, strukturo, ehogenost tkiva), med ostalimi slikovnimi preiskavami pa še CT trebuha, MR jeter ali usmerjene druge slikovne preiskave. Pomembne podatke o naravi jetrne okvare lahko pridobimo z usmerjenimi laboratorijskimi izvidi, družinskimi podatki (dedne bolezni), naravo dela, ki ga oseba opravlja (poklicna izpostavljenost), ali je v preteklosti prejela transfuzije ali različna zdravila, kakšne so njene prehranjevalne in spolne navade (okužba s hepatitisom B, C) ter ali je bila pred kratkim izpostavljena morebitnim okužbam, denimo tropskim.
Zakaj se pojavijo tumorji?
Z UZ-preiskavo jeter pogosto najdemo benigne naključne najdbe, kot so hemangiom, fokalna nodularna hiperplazija, ciste ali ognojki. Primarni maligni tumorji jeter, kot je jetrnocelični rak (HCC), so v našem okolju relativno redki, ogroženi so bolniki z jetrno cirozo ali kronično okužbo s hepatitisom B ali C, oba procesa vplivata na maligno preobrazbo jetrnih celic. Jetra sosicer organ, v katerega zasevajo številni maligni tumorji prebavil, najpogosteje rak debelega črevesa in danke, trebušne slinavke in želodca, pa tudi nekateri drugi.
Ali se na njih pozna prav vse, kar pojemo in popijemo? Kaj torej lahko zanje naredimo sami?
Za ta organ lahko največ naredimo sami s tem, da smo vzdržni pri hrani in pijači, se starosti primerno ukvarjamo s telesno aktivnostjo in ne mislimo, da moramo vsako težavo, ki se pojavi, lajšati z zdravili. Pa seveda – tudi pri uživanju gob moramo biti previdni!
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: