Kako pogosta revmatična bolezen je osteoartroza v primerjavi z drugimi?

Revmatične bolezni se delijo na vnetne in nevnetne. Osteoartoza je nevnetna bolezen, prizadene okoli deset odstotkov svetovne populacije. Začne se lahko tudi že v mlajši življenjski dobi. Razvije se zaradi sprememb hrustanca v sklepu, ki pokriva kosti. Obrabi sledi poskus obnovitve, vendar ni povsem enakovredna prejšnji kosti, zato okoli sklepov zrastejo izrastki, ki so običajno videti koščeno in so takšni tudi na otip. Osteoartroza se razvije postopoma, običajno po petdesetem letu, ljudje nimajo spremljajočih znakov, kakršne denimo opisujejo bolniki ob revmatoidnem artritisu, kjer se sklepni prizadetosti lahko pridružijo splošni znaki, kot so utrujenost, izguba teka, znojenje, nespečnost. Tudi če pogledamo laboratorijske preiskave, je sedimentacija eritrocitov pri revmatoidnem artritisu navadno pospešena, pri osteoartozi pa ne. Z leti sedimentacija sicer narašča, lahko je okoli 40, vendar običajno ne gre čez to mejo.


Kateri so dejavniki, ki vplivajo na nastajanje osteoartroze? So med njimi tudi imunski?

V večini za revmatizem obstaja genetska podlaga. Osteoartroza se razvije zaradi spleta različnih dejavnikov: procesa staranja, prevelike telesne teže, lahko pa tudi zaradi poškodb, posebno športnih. Po domače povedano je najpogostejša oblika artritisa izraba sklepov. Začetne spremembe so v hrustancu, kasneje lahko pride tudi do blagega lokalnega vnetja v sklepu, zato so tudi od zdravil antirevmatiki nekoliko bolj uspešni kot analgetiki – tako za lajšanje bolečin kot večjo gibljivost.



Ali res revmatoidni artritis, tj. huda kronična bolezen sklepov, večinoma, vendar ne praviloma, prizadene ženske, lahko tudi mlajših letih?

Kronična vnetna bolezen avtoimunske narave se lahko pojavi v katerem koli starostnem obdobju, v otroški dobi jo imenujemo juvenilni revmatoidni artritis. Revmatoidni artritis je najpogostejša sistemska vnetna sklepna bolezen, razširjena je med pol do enega odstotka populacije. Razmerje med moškimi in ženskami, ki zbolevajo, je ena proti tri.


Ali so za vse revmatične bolezni značilne hude bolečine?

Ljudje velikokrat čutijo denimo bolečino v kolenu ali komolcu, ki je lahko posledica preobremenitev in ni vnetje. Vsekakor ni sistemsko vnetje. Vnet sklep običajno boli, ampak bolečina je zelo subjektivna stvar in je težko opredeliti, kako huda je. Tudi pri osteoartrozi včasih spremenjena kost malo nadraži sklepno ovojnico in se lokalno malo vname. Takrat so bolečine bolj izrazite.


Zakaj bolečin v sklepih ne smemo prezreti? In kateri so znaki, ki lahko posamezniku povejo, da mora obiskati revmatologa?

Ljudje težko sami ocenijo, za katero obolenje gre. Praviloma je potrebna pozornost pri oteklem sklepu, bolečem ali na pritisk bolečem sklepu, bolečinah, ki se pojavljajo ponoči, in težavah pri jutranjem vstajanju. Če gre za vnetje, je dokazano, da obstaja okno, okvirno od 21. do 24. tedna, ko začnemo zdravljenje z zdravili, ki spreminjajo potek bolezni. Če zamudimo leto ali dve, potem škoda, ki je nastala na hrustancu in na kosteh, ni popravljiva. Podatki kažejo, da pri nas ljudje hitro pridejo do revmatologa, bistveno hitreje kot v drugih evropskih državah.



Kakšno je zdravljenje? Kako pomembno je zgodnje odkritje bolezni?

Zdravljenje je stopenjsko. Včasih je treba videti, ali je klinična slika, ki spominja na revmatoidni artritis, lahko tudi posledica kakšne virusne okužbe. Denimo, okužba s peto otroško boleznijo, ki je posledica okužbe s parvovirusom B19, lahko da popolnoma identično klinično sliko. Pri prepoznavanju bolezni si pomagamo z laboratorijskimi preiskavami; pri revmatoidnem artritisu bodo pacienti običajno imeli v krvi protitelesa – bodisi se pojavlja revmatoidni faktor bodisi drugo protitelo. V laboratoriju tudi ugotovimo, ali so povišani znaki, ki kažejo na vnetje. Pri sklepnih težavah blažijo simptome bolezni blaga zdravila – nesteroidni antirevmatiki, ki pa ne vplivajo na potek bolezni in okvaro sklepov. Na voljo so tudi zdravila, ki spreminjajo potek bolezni. Pri nezadovoljivem zdravljenju s klasičnimi temeljnimi zdravili in če je bolezen aktivna, so na voljo biološka zdravila.


Kako skrbimo za zdrave sklepe?

Ker staršev ne moremo spremeniti, tako kot pri vseh drugih boleznih velja – najboljša preventiva je zdravo življenje.