Nekdaj naj bi bilo uhajanje urina običajen »stranski učinek« dodajanja let življenja, zato je tudi inkontinentnim ženskam samim postalo sprejemljivo, da je vse, kar jim preostane – tiho trpljenje.

Vsakdanje breme

Mnoge so začele živeti s strahom, da jim bo urin začel uhajati tudi, ko bodo na javnih krajih, zato so bile posledice stanja povezane z znižanjem kakovosti njihovega družabnega življenja.

V zadnjih letih se je na srečo o problemu začelo govoriti glasneje, takisto o vseh dejavnikih staranja. Postalo je jasno, da ima urinska inkontinenca veliko različnih učinkov na dnevno življenje ženske, njene socialne stike in doživljanje same sebe. Posameznice, ki trpijo zaradi urgentne urinske inkontinence – nehotenega uhajanja urina, pred ali med katerim se pojavi nujna potreba po uriniranju, ki jo je težko zadržati –, se v svoji koži namreč počutijo mnogo slabše kot ženske iste starosti, a brez teh zdravstvenih težav.

Urgentna in stresna inkontinenca

Mišice medeničnega dna gradita urogenitalna in pelvična diafragma. Sestavljajo jih tri mišične plasti, katerih hoteno skupno krčenje ima dve komponenti: stisk okoli medeničnih odprtin in dvig navznoter. Disfunkcija mišic medeničnega dna se lahko pojavi med nosečnostjo, po porodu, po operaciji, v povezavi z nevrološkimi obolenji, zaradi slabe zmogljivosti mišic, staranja ...



Najpogostejše posledice nepravilnega delovanja medeničnega dna so predvsem urinska inkontinenca, fekalna inkontinenca, zdrs organov male medenice, nepravilnosti polnjenja in praznjenja sečnega mehurja, disfunkcija odvajanja blata, seksualna disfunkcija in sindromi kronične bolečine.

Poleg že omenjene urgentne urinske inkontinence poznamo tudi stresno urinsko inkontinenco, ki je običajno povezana z oslabljenimi mišicami medeničnega dna (MMD). Trening MMD je metoda prvega izbora za večino stanj, ki so posledica slabega delovanja medeničnega dna.


V Sloveniji je prevalenca urinske inkontinence pri ženskah višja kot v državah zahodne Evrope ter ZDA.


Trening mišic

Za njegovo uspešnost je seveda ključno, da zna oseba pravilno krčiti mišice. Kar tretjina posameznic jih ne, ker so skrite v medenici. Raziskave so pokazale, da ustna in pisna navodila za izvajanje treninga niso dovolj dobra informacija za pravilno in hoteno krčenje MMD pri osebi, ki šele začenja izvajati program treninga. Najpogostejše napake so krčenje površinskih trebušnih mišic, adduktornih mišic kolčnega sklepa in glutealnih mišic namesto MMD, zadrževanje dihanja ter podaljšan vdih. Tretjina žensk predel medeničnega dna sprva pritiska navzdol, namesto da bi stisnile predel okrog medeničnih odprtin ter predel okoli zadnjika in nožnice potegnile navzgor.

Z leti pogostejša

Tretja vrsta inkontinence je t. i. mešana urinska inkontinenca, ki je kombinacija stresne in urgentne; združuje simptome uhajanja, ki so povezani z urgentnim občutkom in pritiskom (na primer zaradi kihanja in kašljanja).



Urinska inkontinenca prizadene osem odstotkov žensk in tri odstotke moških. Pri moških, mlajših od 60 let, se redkeje pojavlja, medtem ko pri tudi mlajših ženskah postane z leti pogostejša. Pri ženskah, ki že trpijo zaradi inkontinence, vrhunec doseže nekje med 45. in 49. letom; kasneje postajajo simptomi redkejši. Upad je povezan predvsem s tem, da staranje velikokrat pomeni tudi manj gibanja in s tem manj okoliščin za nastanek večjih fizičnih pritiskov.

V Sloveniji prevalenca urinske inkontinence pri ženskah znaša 13,6 odstotka. Kar 49,5 odstotka tistih, ki so stare več kot 65 let, je tako hudo inkontinentnih, da potrebujejo zdravljenje. V reproduktivnem obdobju jih je inkontinentnih od pet do petnajst odstotkov, v domovih starejših občanov pa več kot polovica. Vzroki so poleg običajnih lahko povezani s kroničnimi obolenji, zmanjšano mobilnostjo in zdravili, katerih stranski učinek je lahko uhajanje urina.