Če želimo ustvariti zdravo okolje za vse celice v našem telesu, potrebujemo ustrezno kislinsko-bazično ravnovesje, torej pH. Toda velika večina zahodnega sveta, industrializiranih držav, trpi zaradi preobremenjenosti telesa s kislinami. Zaradi zakisanosti, torej. Učinek posameznih živil na pH vrednost telesa je tako ključen: nekatera telo zakisajo, druga pa ustvarjajo baze, ki nevtralizirajo škodljive kisline. Toda značilna sodobna dieta je žal sestavljena iz živil, ki ob presnovi v telesu tvorijo kisle ostanke in tako povzročajo zakisanost, medtem ko alkalna oziroma bazična živila, kot sta sadje in zelenjava, uživamo v premajhnih količinah. Da je mera polna, pogosto kadimo, uživamo preveč kave, čaja in alkohola ter tako še spodbujamo zakisanost, poleg tega pa nas preganja še stres in ne vzamemo si časa za rekreacijo, zato so zdravstvene posledice povsem pričakovane.  



Znaki zakisanosti

Najpogostejši in največkrat tudi prvi znak zakisanosti, je nenehna utrujenost. Z zakisanostjo pa je lahko povezana tudi vrsta drugih bolezni in težav: prevelika telesna teža, alergije, preobčutljivosti za nekatera živila, motnje razpoloženja, glavoboli, migrene, težave z zbranostjo in spominom, zmedenost, vrtoglavica, previsoka raven holesterola, osteoporoza, bolezni ledvic, vaginalne okužbe, težavne menstruacije, impotenca, neplodnost, bolezni prostate, srbenje zadnjika, pogoste okužbe sečil, težave pri odvajanju vode (tudi nujno uriniranje), sluz v dihalih, nenehno kašljanje, boleče grlo in ušesa, astma, težave z vidom, vse vrste težav s kožo in celo rakave bolezni ter splošno zmanjšana odpornost.



Decembrske pojedine in zakisanost

V času praznikov se večkrat pregrešimo pri hrani in pridobimo kak dodaten kilogram. Ne pozabite, tudi alkohol je tisti, ki deluje izredno kislo. Če ste se po novoletnih praznikih utrujeni vrnili na delovno mesto, je vaše telo lahko zakisano.

Zakisanost tako lahko škoduje vsem pomembnim sistemom v telesu. Ko se telo zakisa, je dovod kisika in hranilnih snovi v celice vse manjši, zato celice ne morejo izločati odpadnih snovi, ki se posledično nalagajo. Naši predniki takšnih težav najverjetneje niso imeli, saj so uživali veliko sadja, zelenjave, oreščkov in semen ter tako v organizem vnesli veliko kalija, magnezija in kalcija – torej vse tisto, kar moramo uživati tudi danes, da vzdržujemo notranje kislinsko-bazično ravnovesje in preprečujemo zakisanost. To lahko preprečujemo z izogibanjem živilom, kot so bela moka, beli sladkor, gazirane pijače, sladkarije in nezdravi prigrizki, ocvrte jedi, alkohol, kava, vsa industrijsko predelana hrana, salame, soja, svinjina, govedina, piščančje meso. Za preprečevanje zakisanosti in ohranjanje ustreznega pH, pa uživamo čim več sadja in zelenjave, predvsem, ananasa, belušev, buče in bučnih semen, čebule, redkve, hrena, ingverja, jagod, kakija, kivija, ohrovta, kolerabe, kostanja, limonovega soka, limete, lubenice, malin, melone, rdeče paprike kot začimbe, zelene, sladkega krompirja, robidnic, peteršilja, pasternaka, pomaranče, pasternaka, papaje, paprike, morske soli.

V pomoč pri razkisanju vam je lahko tudi knjižica z recepti, ki pomagajo k kislinsko-bazičnemu ravnovesju, ki jo lahko naložite TUKAJ.