Predstavljajte si, da ne bi imeli zabojnikov za odpadke in bi ti tudi poleti ležali povsod ter jih ne bi nihče recikliral. Prej ali slej bi sledila rast okužb in bolezni. Podobno se dogaja v našem telesu, kadar preveč obremenimo jetra, ki opravljajo temeljno vlogo tako pri razstrupljanju kot vsrkavanju hranilnih snovi. Dobra novica je, da so edini organ s sposobnostjo samoobnavljanja, slaba pa, da njihove morebitne okvare neposredno ne občutimo, saj nimajo živcev za prevajanje bolečine. Zbrali smo nekaj sezonskih nasvetov, s katerimi jih odlično podpremo.

Prvo pravilo za ohranjanje zdravih jeter je zagotovo pestra prehrana. Izjemno moč imajo zelenjava in začimbe, kot so čebula, česen, peteršilj, zelena, rožmarin, origano, majaron, muškatni orešček in kurkuma. 

Najhujše bolezni jeter so rak, ciroza in hepatitis. V boju proti njim je najprej treba poznati temeljne znake, da zdravstveno stanje naše največje in najpomembnejše žleze ni zavidljivo. Ti so utrujenost, težave s prebavo, napihnjenost, slabša imunska odpornost, srbečica oziroma težave s kožo, trebušna debelost in povišan holesterol. Pozorni bodimo tudi, če nas tišči pod desnim rebrnim lokom, saj to kaže na povečana jetra. 



Zdaj je čas za artičoke

Prvo pravilo za ohranjanje zdravih jeter je zagotovo pestra prehrana. Izjemno moč imajo zelenjava in začimbe, kot so čebula, česen, peteršilj, zelena, rožmarin, origano, majaron, muškatni orešček in kurkuma. V tem obdobju sta poleg omenjenih, po možnosti svežih pridelkov zelo aktualna še navadni potrošnik oziroma cikorija ter posebej Primorcem dobro znane artičoke. 

Navadni potrošnik, za katerega so značilni vijolično modrikasti cvetovi, se v tem času bohoti na večini nepokošenih travnikov. Cvetovi, podobno kot korenine – te sicer izkopavamo šele jeseni –, spodbujajo prebavne sokove ter pomagajo pri želodčnih in jetrnih težavah, hkrati pa preganjajo slabokrvnost, saj v njih najdemo veliko železa. 

Artičoka – prav zdaj je glavna sezona uživanja, vse dokler ne razvije vijoličnega cveta – jetra pospešeno ščiti pred strupi in okužbami ter deluje diuretično. Glavice artičok domačih pridelovalcev preprosto skuhamo do mehkega v mešanici oljčnega olja in vode ter jih še prej posolimo in popramo. Vsak listič od zunanjega roba do srčka počasi izvlečemo in z zobmi postrgamo okusno sladko-grenko vsebino. 

Foto: Maria Kovalets/Shutterstock

Jogijsko raztezanje hrbta

Sočasno s primerno prehrano je treba poskrbeti za redno gibanje. Jogijski mojstri in mojstrice vedo, da jetrom izjemno koristi položaj intenzivnega raztezanja hrbta (paschimottanasana). Ta namreč aktivira lena jetra, izboljšuje prebavila, poživlja ledvice, mehur in hkrati spodbuja zdravje spolnih organov. Osnovna navodila za pravilno izvedbo ponuja obširen priročnik B. K. S. Iyengarja iz založbe Didakta: sedeč na tleh iztegnemo noge naprej, kolikor gre, medtem ko sednic ne dvignemo od tal; goleni in stegna pritisnemo trdno ob tla, medtem ko z rokami trdno držimo prste na nogi; razširimo komolce, nato iztegujemo roke vse od lopatic. Treba je paziti, da asane ne izvajamo med astmatičnim napadom, kadar imamo drisko, prav tako bodimo pozorni, da se stegna med vajo ne dvignejo od tal, sicer bi se lahko mišice na zadnji strani kolen pretegnile. 

Pri asani paschimottanasana je pomembno dihanje in raven hrbet. Z vsakim vdihom ga podaljšajte, z izdihom pa se priklonite nižje, brez da bi krivili hrbtenico. Foto: Fizkes/Shutterstock

Kdor nerga, samega sebe goljufa



Jetrom lahko po besedah podpornice osebnostnega razvoja Helene Cesar zelo preprosto priskočimo na pomoč tudi tako, da segrejemo dlani in jih položimo na desni rebrni lok, torej na jetra, in si predstavljamo, da vdihujemo zeleno svetlobo, ter jim hkrati v mislih izrazimo hvaležnost. »Za jetra že od nekdaj velja, da so naš največji laboratorij, ki ohranja življenje. Od njihovega zdravja sta odvisna naše razpoloženje in življenjska aktivnost,« še poudari Cesarjeva.

Prav pozitivnega razmišljanja v skrbi zanje nikakor ne smemo zanemariti. Včasih namreč ravno škodljivi miselni vzorci pripomorejo k razvoju bolezni. Slovita duhovna učiteljica Louise L. Hay je že v osemdesetih letih preteklega stoletja navedla konkreten primer destruktivnih misli in delovanja, to je kopičenje jeze in s tem povezano kronično nerganje: »Sami sebe goljufate, tako da zagovarjate nergavost. Slabo se počutite.« Predlagala je nov miselni vzorec, kako biti manj zoprni do sebe in drugih ter tako pocrkljati svoja jetra: »Poznam le ljubezen, mir in radost. Odpiram svoje srce. Iščem ljubezen in najdem jo povsod.« To je glede na aktualno burno družbeno-politično dogajanje velikanski izziv, a ga je vsekakor vredno sprejeti. Kdo bo poskrbel za naše zdravje, če tega ne bomo storili najprej sami, vsak posameznik pri sebi?