Sezona se začne prej, traja dlje in pomeni tudi več spreminjajočih se sevov virusa. Namesto da bi se pojavljala pozimi, se začne že zgodaj jeseni ali spomladi. Velik del »odgovornosti« pri tem nosi tudi prebivalstvo, ki se v milih zimah pred virusom ne zaščiti in je kasneje zato veliko bolj občutljivo.


Možnost preprečitve

Skrb vzbujajoča je precepljenost, saj se število cepljenih vsako leto zniža, sporočajo z Inštituta za varovanje zdravja. Zadnja leta se zmanjšuje delež cepljenih v najbolj ogroženi skupini prebivalcev, to je med starejšimi od 65 let. Lani je znašal le še dobrih 10 odstotkov, kar je daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gripi v skupini nad 65 let (in drugih rizičnih skupinah) kar 75 odstotkov. S povečanjem precepljenosti pri teh skupinah bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete pa tudi marsikatero smrt.



Najnižja precepljenost v Evropi

Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo. Vsako leto je pripravljeno tako, da ščiti pred virusi, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že premajhna. V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v Evropski uniji. Prejšnjo sezono je bilo pri nas cepljenih rekordno malo ljudi – manj kot 70.000 oseb, kar je precej manj kot pred približno desetimi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev.


Podnebje in bolezni

Raziskovalci so vzeli pod drobnogled epidemije gripe v zadnjih dvajsetih letih. Potrdili so svoje domneve, in sicer da manj obolelih v milih zimah še ne pomeni, da bo virus čez leto v celoti »napadel« manj ljudi. Če se bodo posledice globalnega segrevanja poglabljale, bodo toplejše zime postale nekaj povsem običajnega, število obolelih pa se bo povečevalo.

Povezava med podnebjem in epidemijami je bila znana že dolgo pred odkritjem infekcijskih povzročiteljev (virusi, bakterije ...). Aristokrati v starem Rimu so se vsako poletje odpravili v hribovska »letovišča«, da bi se izognili malariji. Prebivalci Južne Azije so zgodaj spoznali, da v močni poletni vročini hrana, ki je bogata s karijem, pripomore k manj diareje. 



Ko komarji zaživijo

Malarija pomeni v določenih delih sveta visoko tveganje. Povezavo med to boleznijo in ekstremnimi podnebnimi spremembami so dolga leta preučevali v Indiji. Znani so podatki o tem, da je na začetku tega stoletja poplavljeno območje pokrajine Pandžab (punjab pomeni »dežela petih rek«) v Indiji povzročilo periodične epidemije malarije. Močno monsunsko deževje in visoka vlažnost sta omogočila hitro razmnoževanje komarjev. 

El Niño – južna oscilacija – je globalno razširjen pojav na stičišču zraka in morja. Predstavlja nihanje temperature na vodni gladini v zahodnem delu Tihega oceana. Pojavi se na vsake tri do osem let po vsem svetu, tako v Tihem kot Atlantskem in Indijskem oceanu. Je najbolj znan vremenski pojav, ki ga ni mogoče napovedati. Petkrat v letu se po tem dogodku poveča tudi število obolelih za malarijo.


Zdravje in vremenski pojavi

Povišanje temperatur za dve do tri stopinje Celzija bo povečalo tudi število ljudi, ki tvegajo malarijo, in sicer za okoli tri do pet odstotkov. Prav tako se bo podaljšalo obdobje »nevarnosti« na območjih, ki danes veljajo za endemična. 

Nedavne študije pandemij 20. stoletja, med katere spada tudi pandemija gripe, kažejo, da med njimi prav tako obstaja povezava s fenomenom El Niño. Posledice so poprej raziskovali s pomočjo rezultatov sezonskih epidemij gripe in že takrat našli dokaze, da med njim in izbruhi bolezni tako v ZDA kot Evropi velja neizpodbitna povezava. 



Podatki, zbrani v več desetletjih, kažejo, da so vrhovi pojavnosti epidemij gripe v Franciji in ZDA le nekaj dni narazen, kar je še podkrepilo prepričanje, da imajo podnebni dejavniki tukaj izjemno veliko vlogo. Glede na število smrtnih žrtev epidemij gripe na tej in oni strani Atlantika je moč sklepati, da je to, kar se dogaja v Južnem Pacifiku, »danes« posledično relevantno tudi za nas. 


Več zunanjih parazitov

V zadnjih petdesetih letih se je povečalo tudi število vektorsko prenosljivih bolezni. To je skupina resnih obolenj, ki jih povzročijo zunanji paraziti ali vektorji, kot so klopi, bolhe, komarji, muhe, ki prenašajo številne nevarne patogene (bakterije, protozoje, viruse). Tudi človeška izpostavljenost okužbi z vodo ali hrano je pogosto posledica vremenskih sprememb, tudi na primer nepravilnega odlaganja smeti. Močno deževje lahko vpliva na migracije in razširjanje povzročiteljev infekcij, medtem ko povišana temperatura vpliva na njihovo rast in preživetje.