Kaj najbolj ruši dobro zdravje pozimi?

Dnevi so zdaj kratki in temni, mnogokrat megleni, kar dejansko slabo vpliva na naše razpoloženje, psihofizično kondicijo. Tako rekoč gremo ponoči v službo in se že v temi vračamo domov. Sonca, ko je, ne ujamemo. Mraz ni škodljiv, zato pa menjava temperature. Zimsko oblečeni pridemo v zelo tople prostore in se, še preden se slečemo ali se sploh ne, če je čas krajši, že spotimo. Ogrevanje povzroča suh zrak, v obdobju kurilne sezone je tudi večja verjetnost, da zdravju škodljivi trdi delci v zraku presegajo mejne vrednosti. Če potegnemo črto, je minusov dovolj, da nam podrejo vse pluse. 

Kaj je optimalno, da ostanemo krepki v sezoni akutnih okužb dihal in gripe?

Eden ključnih podpornikov dobrega zdravja je raznovrstna domača hrana. Enkrat eno, drugič drugo – v celotnem tednu bomo vse pojedli. Ne zanemarimo kakovostnega spanja, ko se zares spočijemo. Za preprečevanje okužb so nujni skrb za higieno rok, uporaba papirnatih robcev oz. hrbtišče dlani pri kihanju in kašljanju, tudi razkuževanje površin ter izogibanje zaprtim prostorom in skupinam ljudi, saj se virusi širijo kapljično in s stikom.

Kako vi ohranjate imunski sistem v dobri kondiciji?

Ah, veste, kako je z zdravniki: Ne glejte nas, poslušajte nas. (Nasmeh.)

Izkušnje s sezonsko gripo so takšne, da je cepljenje učinkovit ukrep za preprečevanje bolezni in njenih posledic, saj posameznika oboroži s protitelesci. Je še čas za cepljenje?

Da. Cepljenje proti gripi nas zaščiti pred gripo. Ne zaščiti pa nas pred drugimi respiratornimi infekti; virusnimi in bakterijskimi. 

Torej lahko dobimo gnojno angino, če smo cepljeni proti gripi?

Tako je. Zelo pomembno pri imunsko slabše odpornih ljudeh je tudi cepljenje proti pnevmokokni pljučnici. Zavarovanji s cepljenjem sta pomembni v tem letnem času, to posameznik lahko naredi zase poleg prej omenjenih preventivnih ukrepov. 

Menda vsak med nami vsako leto preboli tri blažja prehladna obolenja. Kateri so znaki za alarm, torej nam ne samo teče iz nosu ali nas ščemi v grlu, temveč se nas je lotila gripa ali viroza?

Nahod z dokaj nizko povišano telesno temperaturo in z rahlo slabim počutjem – to je prehlad. Višja in dlje trajajoča visoka temperatura, denimo več kot dva ali tri dni 38 stopinj Celzija, kašelj, bolečine v mišicah in hujši glavobol so razlogi za obisk zdravniške ambulante. Ljudje smo različni. Nekdo se malo slabo počuti, pa že ne more delati, so pa tudi takšni, ki ne ostanejo doma, če zbolijo. A vendar vsak ve, kdaj je treba k zdravniku. Naj pa opozorim na pametno vedenje: če nekdo reče, da je bil tako bolan, da ni mogel priti k zdravniku, to v današnjem času in okolju ni opravičljivo. Tega izgovora ne sprejmem.  

Katere napake še delamo – ob najpogostejših, da napačno ocenjujemo simptome, precenjujemo svojo odpornost in bolni hodimo okoli, zaradi česar okrevamo dlje, nakopljemo si lahko še dodatne zaplete?

Problematično je jemanje antibiotikov povprek. Od sosedov, če sem čisto odkrita. Marsikdaj ljudje rečejo: »Sem nahoden, nimam časa biti bolan, dajte mi antibiotik.« Seveda je v presoji zdravnika, za kakšno zdravljenje se bo odločil. Dostikrat smo v dilemi, ali predpisati antibiotik ali ne. To ni tako lahka odločitev, kakor ljudje mislijo. 

Ljudska modrost pravi, da traja prehlad sedem dni, če ga zdravimo, in en teden, če ga ne ...

Ah, mislite jabolko razrezati na sedem delov, ga pojesti v sedmih dneh, pa si zdrav. To velja pri navadnem nahodu. Pri težjih obolenjih, torej višji temperaturi, kašlju, drugih težavah, svetujem, naj pri drugem krhlju pacienta pregleda zdravnik.