Katere so najpogostejše napake pri oblikovanju naših vsakdanjih jedilnikov?

Najpogostejše napake, ki jih opažam, so v tem, da v jedilnike vključujemo preveč ogljikovih hidratov. Tu ne mislim le na tiste nesrečne slane in sladke prigrizke iz trgovin, ampak na povsem normalno vsakodnevno prehrano, ki je del slovenske kulinarike. Na primer, skuhamo zelenjavno juho in jo zgostimo s krompirjem, potem imamo za glavno jed testenine v mesni omaki – kjer so spet ogljikovi hidrati – ali njoke, cmoke, kuhan krompir ob mesu, obenem se potrudimo še z zelo sezonsko regratovo solato s krompirjem. Pozimi je pogost radič ali endivija, znova s krompirjem ... In brez sladice tudi ne gre, bi rekla. Sladice? Najbrž znova iz ogljikovih hidratov.

Sadje je sicer res zdravo, vendar vsebuje precej sladkorja, kar je treba upoštevati v jedilniku. Raje del sadja v jedilniku nadomestimo z zelenjavo. 

Zdaj ko ste orisali primer obeda, je jasno, da ga »biksamo«. Sem in tja ga vsi, ki radi dobro jemo. Kaj naj?

Če uporabimo krompir v solati, potem mora biti obvezno manj ogljikovih hidratov v drugih jedeh. Ali če so v goveji juhi zdrobovi cmoki, naj bo v nadaljevanju obroka vsaj količinsko manj ogljikovih hidratov, saj smo jih uporabili že v juhi. Zdrob, ne glede na to, da smo izbrali modnega pirinega, in ne pšeničnega, je še vedno ogljikohidratno živilo. V tem primeru ima celo polnozrnatost le malo koristi. Sama bi prvi omenjeni obrok prilagodila tako, da bi skuhala zelenjavno juho brez krompirja, a z več (korenaste) zelenjave, ponudila bi regratovo solato s krompirjem, vendar le ob pečenem kosu mesa ali ribe brez testenin. Takšen obrok je energetsko dovolj bogat in obenem zelo hranljiv. Po njem se bomo počutili lahke, polne energije, ne pa zaspane in obtežene.



Je še kaj, s čimer se pri kuhanju lahko poigramo in je do zdravja prijaznejše?

Napake so v pomanjkanju barvitosti jedilnikov (najprej zelena čemaževa juha in nato zelena regratova solata ali korenčkova juha in korenje še v rižoti), radi ponavljamo začimbe (pražena čebula v juhi in enako še za meso v omaki), strukture (ribana kaša na juhi in riž kot priloga v istem obroku) in podobno. Opisani primeri so žal resnični. Prav tako v jedilnike vključujemo veliko sadja, kar je dobrohotno, a žal mnogo premalo zelenjave. Sadje je sicer res zdravo, vendar vsebuje precej sladkorja, kar je treba upoštevati v jedilniku. Raje del sadja v jedilniku nadomestimo z zelenjavo. Za večerjo sama bolj kot sadno solato pripravim solato iz različne zelenjave, ki pa jo obogatim s sirom, kosi mesa, mogoče s fižolom ali katero drugo stročnico, včasih s koščki popečenega starega kruha, kadar presodim, da je tam na pravem mestu. 

Nikomur v naših krajih denimo 10. januarja pri zunanjih minus petih stopinjah Celzija paradižnik prav nič ne koristi, mu pa gotovo zelo por, zelje, radič in kar je še takšne zelenjave takrat na voljo. 

Kako napačno je pri prehranjevanju to, da vezanost na sezonsko zelenjavo in sadje vse bolj izginja? Kaj bi morali vrniti na naše krožnike?

Neskončno me moti, da je s pojmom mešana solata v gostilnah mišljena skledica zelene in zeljne solate z malo kuhanega fižola in nekaj rezinami paradižnika – ne glede na letni čas. Ne le da je to dolgočasno, povsem neizvirno, je tudi neprimerno z vidika zdravja. Nikomur v naših krajih denimo 10. januarja pri zunanjih minus petih stopinjah Celzija paradižnik prav nič ne koristi, mu pa gotovo zelo por, zelje, radič in kar je še takšne zelenjave takrat na voljo. Obstajajo sicer teorije, da bi moral človek jesti čim bolj pestro hrano tudi iz daljnih krajev zaradi bolj raznovrstne hranilne sestave, ker mogoče rodovitni prsti pri kmetu iz sosednje vasi primanjkuje nekaj rudnin in je zato hrana glede teh revnejša v primerjavi z zelenjavo iz Čila. Vendar jaz tega ne zagovarjam, saj vem, kaj vse morajo z njo narediti pred transportom, da pride k nam bleščeča in polna lepote. Zato je pametno, če kdaj izberemo ovčji sir izpod Mangarta in olive iz Ankarana in si tako popestrimo vsakdanjo – vzemimo – »ljubljansko« hrano. In nasprotno, se razume.



Ali z ustrezno prehrano dobimo dovolj vitaminov in mineralov?

Vitamini, minerali in elementi v sledovih so del hrane, torej sestavni deli živil. Prepričana sem, da z res pestro prehrano in pestrimi jedilniki, s pravilno pridelavo, skladiščenjem živil in pravilno pripravo ter primerno postrežbo – tu mislim predvsem na to, kako hitro po pripravi ponudimo jed in kako ravnamo z ostanki – lahko dobimo dovolj hranil za zdravo življenje. Ne moremo govoriti le o zdravih živilih, ki jih pridelajo skrbni kmetje in drugi pridelovalci, ob tem pa pozabiti na naš lastni veliki prispevek k temu, da je tisto zdravo živilo za naš še vedno zdravo in del polnovredne prehrane. Mogoče, v težjih življenjskih trenutkih, ko so potrebe po hranilih večje, je lahko kljub skrbnemu ravnanju hranil vseeno premalo. Takrat svetujem uživanje prehranskih dopolnil. Vendar pa, kakor vedno govorim, ti niso nadomestilo za hrano, temveč zgolj dopolnilo.

Ves čas je treba težiti k idealu. Razumljivo pa je, da naše prehranjevanje ne more biti neprenehoma idealno. Zamajejo ga že kak praznik, obilica dela in zato preskakovanje obrokov. Če so to enkratni ali občasni dogodki, nanje lahko preprosto pozabimo. 

Roko na srce, večina prav vsak dan ne sestavlja jedilnikov po pravilih zdrave prehrane. Naše počutje pa tudi ni vedno dobro. Kajpak vzrok slabega počutja ni vselej prehranski, kajne?

Kot rečeno, ves čas je treba težiti k idealu. Razumljivo pa je, da naše prehranjevanje ne more biti neprenehoma idealno. Zamajejo ga že kak praznik, obilica dela in zato preskakovanje obrokov. Če so to enkratni ali občasni dogodki, nanje lahko preprosto pozabimo. Enako za tisti nesrečni kilogram več, ki ga izgubimo v nekaj naslednjih dneh.

Narava se je prebudila in tržnice se polnijo. Kaj potrebujemo v teh dneh – tudi da prelisičimo pregovorno utrujenost? Po čem vi posegate?

Sledim naravi in v obroke vključujem veliko več zelene barve, uživam mlado zelenje, veliko pikantnih redkvic in v hrano dodajam različne pekoče začimbe, da me prebudijo. Predvsem pa, če se le da, telesu privoščim dovolj spanca ob primernih urah.