V prihodnjih tednih bodo imeli glavno vlogo v naši kuhinji. Sezona špargljev se začne v prvi polovici aprila in traja vse do sredine junija, v Sloveniji pa rastejo v naravi štiri vrste, navadni, lasasti, obmorski in ostrolistni. Poznamo zelene ali bele, ki jim pravimo beluši, saj so zaradi nasute zemlje nad rastlino poganjki zrasli v temi – v nasprotju z zelenimi šparglji, katerih poganjki se zaradi tvorbe klorofila obarvajo zeleno, nekateri pa celo v vijolično.


Čistijo in zdravijo

Šparglji spadajo med naravne vire folne kisline in antioksidantov. Vsebujejo zgolj 40 kalorij na 100 gramov, so brez maščob in holesterola, in so zato idealno spomladansko živilo, ki poskrbi za temeljito čiščenje organizma. Uživamo mlade poganjke, ki jih režemo v pomladnih mesecih. Najboljši so zares povsem sveži, med skladiščenjem namreč izgubijo večino kakovostnih snovi in začnejo leseneti;  sveži so, kadar se prelomijo od spodaj navzgor čim bliže mestu, kjer so bili odrezani oziroma se na tem mestu izcedi sok, če ga popraskamo.



Svežino bomo najbolje ohranili tako, da stebla, povezana v šope, postavimo pokonci v posodo z vodo. Spodnji del šopa lahko ovijemo v mokro krpo, položimo v plastično vrečko in shranimo v hladilniku za največ tri dni. Za nekaj tednov jih lahko tudi zamrznemo: narežemo jih na manjše koščke in zapremo v plastično vrečko.

Kot pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko, so šparglji zaradi svoje sestave, lahke prebavljivosti in kot nizko kalorična vrtnina zelo priljubljeni na jedilniku različnih diet. H kakovostni sestavi pripomorejo tudi minerali (dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, natrij, cink, mangan, železo) in vitamini B-kompleksa (B2, B6, holin in folna kislina), vitamin C, provitamin A, v sledovih pa še vitamina E in K. Poleg že omenjenih snovi so v špargljih še asparagin, arginin, tirozin, valin, purin, fenilalanin, izoleucin, koniferin, vanilin, saponini, čreslovina, citronska, jabolčna in jantarna kislina. Kot rečeno, šparglji vsebujejo zelo malo maščob in so primerni kot dietna prehrana, priporočljivi pa so tudi za ljudi s povišanim krvnim tlakom. Uživajo jih lahko tudi sladkorni bolniki, saj vitamini B-kompleksa pomagajo uravnavati krvni sladkor. Glutation, ključni celični antioksidant, lahko zavira delovanje številnih kancerogenih snovi.



Šparglji delujejo kot diuretik in tudi blago odvajalno, dobrodošli so tudi pri nosečnicah zaradi vsebnosti folne kisline in pa po operativnih posegih, saj spodbujajo nastajanje vezivnega tkiva. Kot opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko, pa se jim morajo izogniti ljudje z ledvičnimi kamni, boleznimi sečil, vnetjem ledvic in protinom.


Kot dodatek ali glavna jed

Pred pripravo šparglje operemo in olupimo spodnje dele ter odrežemo morebitne olesenele dele; te lahko uporabimo za kuhanje špargljeve juhe ali jušne osnove. Kuhamo jih v slani vodi, ki jih lahko dodamo ščepec sladkorja in košček masla. Bele kuhamo približno 20 minut, zelene pa 10 do 15. Med kuhanjem se termično razgradijo nekatere snovi in kisline, ki tudi vplivajo na značilen vonj urina kmalu po zaužitju špargljev.

Marsikdo prisega na dodatek oljčnega olja in česna, mnogi jih uživajo kar same. Mnogi jih dodajajo omakam, odlično se povežejo s pršutom, jajci, sirom in paradižnikom.