Onkološko zdravljenje (predvsem raka dojk in ginekoloških rakov) vpliva na zdravje kosti. Zakaj me kljub jemanju vitamina D bolijo kosti? Kaj naj naredim?

Preden povežemo funkcijo vitamina D z bolečinami v kosteh pri onkološkem zdravljenju, si nekoliko pobliže (in zelo poenostavljeno) oglejmo nekaj procesov, prek katerih lahko razlagamo vpliv te terapije na kosti. V vsakodnevni onkološki klinični praksi se dokaj dobro zavedamo problema sekundarne osteoporoze, ki se lahko razvije pri bolnicah, zdravljenih zaradi raka dojke in raka jajčnika. Vemo tudi, da je še posebej ogrožena skupina bolnic, pri kateri uporabljamo specifično onkološko terapijo, ki neposredno posega v tvorbo ženskih hormonov. Zdravila, ki posežejo v hormonsko ravnovesje, načenjajo procese, ki omogočajo vzdrževanje in obnavljanje kostnega tkiva. Vendar ta zdravila ne načnejo samo kosti, kost namreč ni izolirana enota v telesu. Ker živi v tesnem sosedskem odnosu z mišicami, kitami in tudi drugimi tkivi (živčno tkivo, krvne žile ipd.), je vzrok za bolečine v kosteh lahko tudi prizadetost drugih tkiv.

Kosti tako praviloma propadajo skupaj z mišičnim tkivom. Zmanjšanje mišičnega tkiva imenujemo sarkopenija, a bolj kot sama prizadetost mišične mase nas skrbi prizadetost njihove funkcije (zmanjševanje moči ali dinapenija).

Ker so kosti in mišice tkiva, ki v telesu izvajajo številne funkcije, jih štejemo v kategorijo funkcionalnih telesnih mas. Med poglavitne funkcije mišic in kosti spada gibalna funkcija, ki jo izvajajo v tesnem sodelovanju z živčnim in hormonskim sistemom. Pomembne funkcije so tudi presnovne, kost in mišice delujejo kot neke vrste banka, kadar telo potrebuje rezervne dele (gradnike, energijske substrate) za tekoče izvajanje presnovnih procesov. Kadar s hrano ne zaužijemo zadosti snovi, ki predstavljajo gradnike (na primer beljakovine, kalcij, vitamin D), mišice in kosti celo zalagajo telo s temi substancami, čeprav bi jih same krvavo potrebovale.

Nekritično uživanje kalcijevih preparatov je lahko škodljivo, poznamo resne zdravstvene zaplete, kot so ledvični kamni. 

Onkološka terapija torej vpliva na popuščanje kosti (razvoj osteoporoze), mišice (razvoj sarkopenije in dinapenije), temu stanju se neredko pridruži še popuščanje drugih funkcionalnih tkiv (na primer živčni sistem) in tako se postopoma začne razvijati stanje krhkosti. Med zdravstvene zaplete krhkosti lahko spadajo tudi bolečine v kosteh in te težko pripišemo samo enemu dejavniku, kot je vitamin D. Samo jemanje vitamina D bo tako težko »popravilo« vse mehanizme, ki pripomorejo k nastanku bolečin v kosteh.

Vitamin D je sicer pomemben, a le eden izmed ključnih dejavnikov, ki pripomorejo k vzdrževanju kostne in mišične mase z več učinki. Med pomembne spadajo njegova pozitivna vloga v povezavi s kalcijem (poveča tudi njegovo absorbcijo), zaviranje razgradnje kostnine in hormonska vloga, ki pripomore k vzdrževanju mišične moči. Vsa zadnja priporočila, tako letošnja angleška in avstralska kot tudi ameriška iz leta 2014, omenjajo velik pomen vzdrževanja primerne koncentracije vitamina D v telesu. To ponavadi merimo z določanjem serumskih vrednosti 25-hidroksi vitamina D, ki je sicer neaktivna oblika, vendar delno odraža zalogo vitamina D v telesu. Ta naj bi bila po avstralskih priporočilih vsaj 50 mmol/l in ameriških 30 ng/ml ali 75 mmol/l. Ob tem pa je treba vsekakor poudariti, da so to samo orientacijske vrednosti, tehnologija in vrednotenje merjenja stanja vitamina D v telesu sta še v razvoju. Bistveno bolj pomembno je, da skušamo poskrbeti za primeren prehranski vnos vitamina D in vsaj minimalne odmerke sončenja. Vitamin D je vitamin, topen v maščobi, najdemo ga predvsem v hrani živalskega izvora (mastne ribe, jajca, polnomastni mlečni izdelki), absorbira se z maščobami. Za sončenje je najbolje, da pogledamo avstralska priporočila: od pet do 15 minut na dan in od štiri- do šestkrat na teden (odvisno od geografske širine in barve polti). Tisti, ki imajo prenizek serumski nivo vitamina D in povečano tveganje razvoja osteoporoze, pa naj bi dnevno zaužili 800 enot vitamina D. Po podatkih angleških priporočil naj bi imelo dnevno uživanje vitamina D boljši učinek kot občasno jemanje velikih odmerkov.



Ali moram ob hormonski terapiji po končanem zdravljenju jemati posebej še dodatke za kosti?

Ob primernih prehranskih vnosih beljakovin, kalcija, vitamina D in zadostni serumski koncentraciji vitamina D je uživanje posebnih »dodatkov za kosti«, kot so kalcijeve tablete in vitamin D, potrebno le izjemoma. Možne indikacije za jemanje vitamina D so navedene v prejšnjem odgovoru. Še redkejše indikacije pa obstajajo za dodatno uživanje kalcija. Vsa priporočila, ki sem jih naštela, v prvi vrsti poudarjajo zadosten prehranski vnos kalcija. To pomeni z normalno prehrano. Najlaže to dosežemo z nekaj enotami mlečnih živil dnevno. Če ne marate mleka, imate na voljo številne mlečne izdelke. Nekaj ga najdete tudi v zrnati hrani, oreških in celo mineralni vodi. Ob jemanju dodatkov se moramo zavedati, da nekontroliran vnos določenih učinkovin v telo prej škodi kot koristi. Nekritično uživanje kalcijevih preparatov je lahko škodljivo, poznamo resne zdravstvene zaplete, kot so ledvični kamni. Zadnja priporočila so nekoliko bolj prizanesljiva do žilnih zapletov, jih pa seveda ne moremo čisto odpisati.

Če bomo samo ležali, nam najboljša prehrana ne bo zaščitila kosti! 

Ker je vprašanje o prehranskih dodatkih tipično »prehransko« vprašanje, ponovno poudarjam, da je pri vsaki zdravstveni težavi treba najprej ustrezno urediti osnovno prehrano. Pri osteoporozi in drugih zapletih onkološkega zdravljenja lahko le tako ugotovimo, ali so prehranski vnosi za posameznico(-ka) primerni. Prehranska obravnava, ki vsebuje tudi izračune prehranskih vnosov kalcija, vitamina D in beljakovin na podlagi analize prehrane posameznika, bo tako lahko pomagala odkriti še marsikatero drugo težavo, na primer malabsorbcijo nekaterih hranil. Kadar ima posameznik kljub zadostnim vnosom težave z absorbcijo posameznih hranil, je nujna dodatna diagnostika delovanja prebavil.

Kako lahko s svojo prehrano vplivam na kostno gostoto? Kaj naj jem?

S primernim prehranskim vnosom, ki vsebuje primerne količine posameznih hranil (energijskih snovi, proteinov, mineralov, različnih vitaminov), seveda vplivamo na kostno gosto. Vendar ni pomembna samo hrana oziroma primeren prehranski vnos posameznih hranil. Ta moramo spraviti tudi v »promet« s telesno aktivnostjo, prilagojeno posameznikovemu splošnemu stanju! V splošnem velja, da je za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze primerna kombinacija uporovne vadbe (vadbe za moč) in vadbe, pri kateri obremenimo kosti (tek, hoja v hrib, po stopnicah, ples, poskoki). Če bomo samo ležali, nam najboljša prehrana ne bo zaščitila kosti!



Uporabljam magnezijevo olje za sklepe in mišice, pa mi nič ne pomaga. Zakaj?

Ne poznamo zdravilnih učinkov magnezijevega olja.

Ali je res, da je edini kalcij, ki je uporaben oziroma ga naše telo lahko uporabi za kosti, t. i. koralni kalcij?

V medicinskih priporočilih se razpravlja o preparatih kalcijevega karbonata in citrata, koralni kalcij ni omenjen.