Tradicionalni slovenski zajtrk je bil letos eden osrednjih dogodkov dneva slovenske hrane. Poleg krepitve zaupanja v doma pridelano hrano je namen vseslovenskega projekta tudi poudarjanje nujnosti zajtrkovanja v otroštvu, kajne?

Eden od ključnih dejavnikov zdravega življenjskega sloga je oblikovanje ustreznega režima prehranjevanja. Prehranske navade, ki se oblikujejo v najzgodnejši otroški dobi v primarni družini in se nadaljujejo v mladosti, vsekakor vplivajo na način prehranjevanja in na zdravje v odraslosti. Na oblikovanje prehranskih navad ima največji vpliv družina, pomena zdravega prehranjevanja pa se zelo dobro zavedajo tudi vzgojno-izobraževalni zavodi, ki sledijo zdravim prehranskim priporočilom. Podatki raziskave zdravega življenjskega sloga razkrivajo, da je uživanje zajtrka slabše med tednom in znatno boljše ob koncu tedna v družinskem krogu.


Vsi vemo, da zajtrka ni pametno izpuščati, za vsakogar se najde pravšnji, a ga vendar mnogi ne jedo.

Pravimo, da je zajtrk najpomembnejši obrok hrane, ni pa energijsko najbolj bogat. Z njim zaužijemo približno četrtino dnevnih potreb po hranilnih snoveh. Najnovejše raziskave, povezane z življenjskim slogom, kažejo, da si zanj vzame čas vse več ljudi. Posebno razveseljivo je, da se je povečal delež mladostnikov, ki vsak dan zajtrkujejo, a še vseeno jih je manj kot polovica (45,1 odstotka). Z uživanjem zajtrka spet napolnimo glikogenske rezerve v jetrih, ki so se zmanjšale med spanjem, kar organizmu zagotovi energijo. Ko zdravo zajtrkujemo, se zviša raven glukoze v krvi, to pa ugodno vpliva na delovanje celotnega telesa.


Tako telesu zagotovimo dovolj energije za umsko in fizično delo, igro, učinkovito razmišljanje in pomnjenje.

Zato smo posebej pozorni na opuščanje zajtrka pri otrocih, saj tisti, ki ne zajtrkujejo, nimajo dovolj energije za jutranje psihične in fizične obremenitve, ker je zjutraj raven glukoze v krvi prenizka. Poudariti je treba, da so tudi možgani precejšnji porabniki glukoze in težko je slediti pouku, ki zahteva aktivne miselne procese, pozornost in pomnjenje. Odzivi s šol kažejo, da otroci in mladostniki, ki redno zajtrkujejo, laže sledijo pouku, žal pa so tisti, ki ne zajtrkujejo, v prvih šolskih urah nemirnejši in težko dosegajo cilje pouka.


Zdrav zajtrk za boljše zdravje
polnozrnati žitni izdelki (kruh, kaše, denimo prosena, kosmiči) za zmeren in ne prehiter dvig glukoze v krvi; beljakovinska živila (mleko, mlečni izdelki, pusti mesni izdelki); dodatek zelenjave ali sadja za dodatne vitamine in mineralne snovi. Polnovredni kruh obogatimo s skutnimi namazi z dodatkom zelišč, pustega mesa ali rib, dodamo kos sezonske zelenjave ali sadja oziroma namažemo z medom in marmelado, lahko tudi z ribjimi ali rastlinskimi namazi (npr. čičerka). Kašam z mlekom ali polnovrednim kosmičem dodamo sveže sadje. Količino zaužitega sladkorja učinkovito uravnavamo tako, da navadnemu jogurtu dodamo narezano sveže sadje.


Drži, da raziskave povezujejo opuščanje zajtrka z večjim pojavom čezmerne telesne teže med mladostniki in povečano telesno maso v odrasli dobi?

Otroci in mladostniki, ki redno zajtrkujejo, imajo bolj kakovostno prehrano, ki je bogata z vlakninami in revna z maščobami, ter praviloma ustreznejši ritem prehranjevanja, kar pomeni, da se ustrezno hranijo ves dan in izpuščenih obrokov ne nadomeščajo zaradi sladkih in slanih prigrizkov.


Za otroke so pomembni izkušnje in zgledi staršev. Katere napake Slovenci in Slovenke delamo najpogosteje, ko pripravljamo vsakodnevne krožnike? Česa jemo preveč? Česa premalo?

Uravnoteženo prehranjevanje vse življenje pozitivno vpliva na kakovost bivanja, posebno na delovno zmožnost v odrasli dobi ter na zdravje in dobro prehranjenost v starosti. Določeni prehranski vzorci sodijo med dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje, povzročajo večjo obolevnost in celo prezgodnjo smrt. Raziskave so pokazale, da so se od leta 2001 do leta 2008 kazali trendi izboljševanja prehranjevalnih navad odraslih prebivalcev Slovenije pri nekaterih ključnih merilih, kot je uživanje sadja in zelenjave, to pa ni opazno v letu 2012. Izkazalo se je, da število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja povprečnega Slovenca še vedno nista skladna s priporočili. Odrasli zaužijejo preveč škodljivih maščob, preveč slane, mastne in sladke hrane, premalo sadja in predvsem premalo zelenjave. Nakazuje pa se izboljševanje prehranjevalnih navad z vidika dosoljevanja obrokov in uporabe olivnega olja ter drugih rastlinskih olj pri pripravi hrane. Prav tako ugotavljamo manj uživanja aromatiziranih gaziranih in negaziranih brezalkoholnih pijač ter nespremenjen trend uživanja peciva in sladic.


Stara modrost pravi Bolje večkrat lačen kot sit. Bi bilo to idealno za vzdrževanje priporočljive telesne teže tudi danes?

V strukturo porabe hrane se močno vpleta socialno-ekonomski položaj. Slovenska raziskava kaže, da prebivalci z nižjim samoocenjenim materialnim standardom pogosteje uživajo kruh, pšenični in koruzni zdrob, svinjino, drobovino, mesne izdelke, jajca, margarino, majonezo, svinjsko mast, ocvirke, sladkor, marmelado in sladko pecivo. Tisti z višjim samoocenjenim materialnim standardom pa pogosteje uživajo kosmiče, testenine, riž, ribe in izdelke iz rib, sadje in zelenjavo, mleko in mlečne izdelke z manj maščob, olivno olje in maslo, med, sadno-žitne rezine. Danes nižji socialno-ekonomski položaj pomeni predvsem problem prevelike telesne teže, s prehranskimi dejavniki pa se navaja predvsem socialne neenakosti zaradi pomanjkanja ekonomskega in kulturnega kapitala ter ekonomskih stresov, denimo tolažilno prehranjevanje.