Tako je roditi v ljubljanski porodnišnici

»Gospa, gospa,« je po hodniku zaklicala mlada porodnica. Obrnila sem se in nekaj korakov stran je stala dolgolasa ženska v zeleni bolnišnični halji, nasmejana, nepopisno srečna. »Prosim, slikajte še mene z mojim sinom, tri dni je star, moj drugi sin je to,« je kar letelo iz nje, jaz pa sem bila še bolj presenečena, nevajena, da bi ljudje v Sloveniji klicali za fotografom in novinarko, ponavadi prej bežijo. A porodnišnica je hiša nepojemljivih občutkov, plesa hormonov, nerazumskih odzivov in v normalnih okoliščinah predvsem hiša izpolnjenih sanj številnih ženskih in tudi moških src.

Več kot 5500 rojstev

Vodja porodnega bloka Mirjam Druškovič naju s fotografom gostoljubno pričaka in popelje po vseh hodnikih, razkaže vse oddelke, seznaniva se z osebjem in izkaže se, da gre za ekipo, ki deluje v razveseljivo dobrem vzdušju. »Rezultati v porodni sobi so izraz timskega dela, babice, porodničarja, specializanta, anesteziologa, sestre ter seveda v prvi vrsti rojevajoče ženske.«

Porodnišnica Ljubljana je specifična, ker obravnava na eni strani popolnoma zdrave nosečnice in porodnice, na drugi strani pa se ukvarjajo tudi z visokorizičnimi in najbolj problematičnimi porodnicami, ki se sem stekajo iz vse Slovenije. Več kot 5500 rojstev so v ljubljanski porodnišnici, ki se z desetimi porodnimi sobami uvršča med največje v tem delu Evrope, imeli leta 2019, kar je za skoraj tristo porodov manj kot leto prej. »A po babyboomu v letih 2007, 2008 je bilo to pričakovati, tista generacija je bila številnejša in to je posledica demografske slike,« po temeljitem obisku porodnišnice v sejni sobi, kjer se dobimo za zaključni pogovor, pojasni mag. Gorazd Kavšek, njen predstojnik.

Prenovljena porodna soba in dovoljenje za sodelovanje z doulami

Mag. Kavšek pojasni, da se s sodelavci dobro zavedajo, da vedno obstajajo možnosti za napredek in izboljšave, in za to si prizadevajo. Lani so eno od porodnih sob moderno preuredili, v njej sta poleg klasičnih nujnih elementov še poseben porodni stol in kavč za rojevanje, del stropa je poslikan z naravo, »želimo si, da se tu porodnica zbliža z babico, da ne gre le za medicinski odnos«. V zadnjih letih so dovoljenje za navzočnost pri porodu dobile tudi doule, sodelujejo z več kot 20 registriranimi. »Vseeno je porodov, na katere nosečnice pripeljejo doulo, izredno malo,« pripomni Urša Vozelj, mag. dipl. medicinska sestra. Toliko bolj rojevajoče ženske posegajo po analgeziji – epiduralni ali ultivi – za lajšanje obporodne bolečine, od 50 do 60 odstotkov, sploh odkar je dostopna 24 ur dnevno. Upoštevajo tudi, če se katera odloči, da ne želi nobenega sredstva proti bolečinam.

Kolikor se sliši lepo biti vsak dan priča rojstvom, je to delo nepredstavljivo odgovorno, resno in tudi naporno. Mirjam Druškovič, dr. med.: »Delo v porodnem bloku je delno urgentno stanje, včasih se stvari spremenijo v trenutku in na tabli, na kateri imamo dnevno zapisane diagnoze in kategorije posameznih pacientk, imamo ves čas vpogled, kaj se lahko spremeni. Vsak si želi najbolj optimalnih razmer, a žal ni vedno tako. Mi moramo prepoznati, kdaj obstaja najmanjša verjetnost zapletov, in biti posebej pozorni.«

Želimo še izboljšati komunikacijo med seboj in s porodnicami

V porodnem bloku so pred nekaj meseci uvedli tedenske vizite, na katerih pregledujejo rezultate in odstopanja, se pogovarjajo in premišljujejo o naslednjih korakih. Želijo še izboljšati komunikacijo med seboj ter tudi z nosečnicami, še posebno zahtevnejšimi, zato se dodatno izobražujejo. Laiki si lahko le predstavljamo, kako je predati življenjske novice, srečne ali bognedaj nesrečne, ženskam v najbolj občutljivih dneh in okoliščinah.

Sem ter tja so med številnimi hvaležnimi odzivi žensk (slaba polovica jih ob odhodu izpolni vprašalnik o zadovoljstvu in povprečna ocena od 0 do 5 je 4,8) deležni tudi kakšnega očitka, denimo da bi si želele imeti več časa za naravnejši porod, četudi bolnišnični. »Zagotovo smo vsi tukaj, ker želimo ženskam in otrokom najboljše. Nihče ne dela tu zato, da bi bilo v prvi vrsti njemu ugodno ali lagodno, zagotovo ne,« odgovori vodja porodnega bloka.

Zanima me, ali opažajo, da smo sodobne ženske bolj razvajene, kot so bile nekoč. »Vedno bolj zahtevne, bi jaz rekla, pričakujejo individualno oskrbo, ena na ena z zdravnikom, ena na ena z babico, zelo so izobražene in se prej dobro informirajo,« pojasnjuje Druškovičeva, »pridejo pa tudi noči, ko se zgodi sedem carskih rezov in pet vaginalnih porodov in se ob toliko dela morda kakšna počuti zapostavljeno.« Mag. Kavšek: »Seveda prisluhnemo porodnici, so pa trenutki, ko ni časa za pogovor ali pogajanje, ko je preprosto treba rešiti življenje.« V preteklosti so slišali tudi nekaj komentarjev, da ženske nimajo vpogleda v delo v porodnišnici, in se odločili odpreti. »Ženskam, ki jih je strah ali želijo spoznati svoje bodoče porodno okolje, bomo omogočili pogled v porodne sobe pa na oddelek otročnic, kajti tudi nam se zdi pomembno, da pred porodom spoznajo osebje in so tako mirnejše.« 

Potem je tu še medijsko poročanje. Vsi vemo, kakšno moč vpliva imamo predstavniki v svojih rokah, in danes, ko novice potujejo tako rekoč s svetlobno hitrostjo, je še toliko pomembneje razmisliti, kakšne bodo posledice naših besed. »Ena slaba novica, povedana na glas, bo odmevala bolj kot tisoč dobrih, žal, saj veste, kakšni smo ljudje. In takšna informacija samo povečuje strah. Vemo pa, da je občutenje poroda neprijetno, če ženska pride rojevat s strahom, tudi če bo sicer vse v redu,« doda mag. Kavšek, ki je bil sedem let vodja porodnega bloka.

Po uspehih in kakovosti smo v svetovnem vrhu

H kazalcem kakovosti in odličnim rezultatom zdravja otrok in mater ne le na evropski ravni, ampak tudi svetovni, pripomoreta intenzivna enota za matere ter zelo dobro razvit neonatalni oddelek. Delež carskih rezov ostaja stabilen pri okrog 21 odstotkih vseh porodov, kar našo državo uvršča v vrh. Izredni prof. Miha Lučovnik, vodja enote za intenzivno perinatalno medicino, ki je bila prenovljena, razširjena in specializirana pred dvema letoma, ima same pohvale za svoje strokovne sodelavce: »Delamo stvari, ki jih dela le nekaj centrov v Evropi, med seboj sodelujemo in si izmenjujemo informacije. Nosečnice na primer zdravimo v zelo zgodnji obliki preeklampsije ter tako omogočimo, da plod v rasti ni zavrt, v zadnjih letih nam je uspelo podaljšati kar nekaj nosečnosti. Sprejemov na ta oddelek je žal iz leta v leto več.«

Kar se tiče neonatalne umrljivosti, je ljubljanska porodnišnica v svetovnem vrhu po nizkih številkah, enako, ko govorimo o perinatalni, torej tisti, ki se zgodi še v nosečnosti. Prav tako je to ena redkih porodnišnic v Evropi, ki poraja plodove v medenični vstavi. V sklopu perinatalnega dnevnega centra, ki deluje že 20 let, je tudi ambulanta, v kateri poskušajo pripraviti žensko, pri kateri ugotovijo, da je to varno, da kljub temu vaginalno rodi. Lani je bilo takih okrog 11 odstotkov in na to so ponosni. »V našem PDC se ukvarjamo z nosečnicami, ki potrebujejo malo več kot ambulantno obravnavo, potrebujejo multidisciplinarni pristop zaradi osnovne bolezni, zaradi bolezni, ki so se pojavile v nosečnosti, ali zaradi ogroženosti ali bolezni ploda. V enem dnevu naredimo vse laboratorijske preglede, ultrazvok, za dodaten pregled pokličemo še druge specialiste ali kirurge, če je treba,« pove vodja centra, doc. dr. Andreja Trojner Bregar, dr. med. Leta 2019 so opravili kar 1252 obravnav, od tega je bilo več kot polovico enodnevno hospitaliziranih nosečnic, preostalo pa so bile priprave na porod.

Naš rekord je preživetje deklice, ki se je rodila s 340 grami

V okviru porodnišnice delujeta dve prostovoljni društvi, Ultrazvočno društvo, z njegovo pomočjo so na primer v zadnjem času prenovili in posodobili dve porodni sobi, ter Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, s pomočjo katerega so kupili večino opreme. Na oddelku za nedonošenčke, ki deluje že 33 let, ravno zdaj poteka prenova polovice oddelka, izkazalo se je, da potrebujejo več prostora za intenzivno zdravljenje novorojenčkov, varnost pa se bo še povečala s tako imenovanimi stativi, ob katerih ne bodo potrebovali površin, na katerih bi se lahko zbirale bakterije in povzročile okužbe. Novost bodo tudi nove električne napeljave. Po načrtih naj bi bila prenova končana še letos. »Primerjamo se z najboljšimi centri v vzhodni Evropi, smo člani podatkovne baze, ki spremlja več kot 1100 enot, kot je naša,« pove vodja oddelka, dr. Lilijana Kornhauser Cerar. »Naša rekorda sta preživetje deklice, ki se je rodila s 340 grami, ter drugi otrok, tudi deklica, ki se je rodila v 22. tednu, torej kar 18 tednov prezgodaj, danes pa je že učenka osnovne šole.«

Spoštovati je treba vsa občutja žensk, ki po porodu le nemočno opazujejo svoje dojenčke in jih ne morejo stisniti k sebi kot druge, lahko le navijajo in z ljubeznijo hranijo te svoje male velike borce. Podpora osebja v težkih trenutkih je neprecenljiva.

Moč življenja in modrost telesa, ženskega telesa, je nekaj izjemnega, nedoumljivo skrivnostnega in vsako rojstvo otroka še vedno svojevrsten čudež. Slišala sem, da izkušnjo, kako smo rojeni na ta svet, globoko v sebi vse življenje nosimo s seboj. Oblikuje naš vstop v vse nove izkušnje.