Ekipa znanstvenikov z vsega sveta je tri leta proučevala človeške potrebe in vpliv različnih kmetijskih panog na okolje ter ugotovila, da bi morali ljudje zmanjšati količino rdečega mesa žitaric in gomoljev na krožniku in povečati uživanje stročnic (denimo fižola in leče), sadja, zelenjave in oreščkov. Če nam bo prehrambene navade v takšni meri uspelo spremeniti do leta 2050, bomo s tem zmanjšali globalno breme, ki ga za Zemljo predstavljajo tri milijarde ljudi, ki so ali prekomerno hranjeni ali podhranjeni. Izsledke študije so danes objavili v znanstveni reviji The Lancet, v projektu pa je sodelovalo 37 strokovnjakov iz 16 držav. 



Prva ugotovitev, ki bode v oči, pod drobnogled postavlja drastično različne načine prehranjevanja v bogatih in revnih državah. Medtem, ko se zahodni svet bori z debelostjo in enormnimi količinami zavržene hrane, na vzhodu ljudje trpijo zaradi kalorijsko siromašne hrane. Nujno bi tako bilo uravnovesiti jedilnike, na zahodu bi morali drastično zmanjšati uživanje mesa, prebivalci revnih držav pa bi morali na krožnikih dobiti več stročnic, sadja in zelenjave, ki telesu nudijo več hranil, kot škrobnata živila. 



Na zahodu priljubljena hrana živalskega izvora ima tudi negativne posledice na naš planet. Živinoreja v tako velikem obsegu, kot jo poznamo danes, je denimo katastrofalna za okolje, saj proizvede 18 odstotkov toplogrednih plinov in prispeva h krčenju gozdov in pomanjkanju pitne vode. Če želimo živeti bolj trajnostno in do leta 2050 prehraniti 10 milijard Zemljanov, bo torej potrebno spremeniti prehranske navade, je prepričan profesor z londonske univerze in eden od avtorjev študije Tim Lang. Po njegovem mnenju smo trenutno v katastrofalni situaciji in potrebujemo spremembo v globalnem sistemu hrane, kakršni še nismo bili priča. 



Prehranski načrt Langa in kolegov terja, da se uživanje nekaterih vrst hrane, kot sta meso in sladkor, do leta 2050 razpolovi, in sicer takole: 


  • Odrasli ne bi smeli pojesti več kot 14 gramov rdečega mesa dnevno, kar predstavlja na primer polovico rezine slanine. Pri tem ta vir prehrane ne bi smel predstavljati več kot 30 kalorij. Samo nadev hamburgerja, ki ga v Severni Ameriki prodajajo kot t. i. quarter pounder, na primer vsebuje 450 kalorij. Trenutne prehranske smernice priporočajo, naj se ne zaužije več kot od 50 do 70 gramov rdečega mesa dnevno.
  • V skladu z novo dieto človek tudi ne bi smel pojesti več kot 29 gramov perutnine dnevno, kar je na primer poldrugi piščančji ocvrtek, znan kot nugget, in 13 gramov jajc oz. ne več kot 1,5 jajca na teden. 
  • Na drugi strani bi morali več kot podvojiti uživanje sadja, zelenjave in stročnic, kot so fižol, čičerika in leča, še posebej v revnejših državah, kjer več kot 800 milijonov ljudi dnevno ne zaužije dovolj kalorij. 
  • Prehranski načrt izpostavlja tudi pomen uživanja polnozrnatih žit, kot sta na primer ječmen in rjavi riž, a hkrati priporoča zmanjšanje vnosa škrobnatih živil, kot sta krompir in manioka, na ne več kot 50 gramov dnevno. 


Avtorji študije so zapisali, da se takšna idealna dieta seveda razlikuje od regije do regije, a dodali, da so želeli s svojim prehranskim načrtom predvsem pokazati, da lahko vsak na svetu zaužije potrebnih 2500 kalorij dnevno, pri tem pa ostane zdrav (nova dieta bi lahko vsako leto na svetu preprečila 11,6 milijona prezgodnjih smrti) in pomaga planetu. »Ključno je uživanje manj rdečega mesa, pri čemer gre predvsem za izziv, kako spremeniti človeško obnašanje,« je za AFP komentiral direktor Inštituta za raziskave vpliva podnebnih sprememb v Potsdamu, še eden od avtorjev študije Johan Rockstrom. Dodal je, da je prav tako ključno zmanjšanje vnosa žitaric in gomoljev oz. prehod na oreščke, sadje, zelenjavo in stročnice kot glavni vir prehrane, o čemer se sicer običajno manj govori.



Rockstrom in kolegi so prepričani, da bi njihova dieta povečala vnos ključnih hranil in zmanjšala vnos nezdravih nasičenih maščob. Zdravi viri maščob, kot so oreščki in semena, v njihovem prehranskem načrtu zavzemajo pomembno mesto. Človek bi jih lahko pojedel do 75 gramov na dan, a bi moral ob tem na ta dan zmanjšati uživanje nenasičenih maščob, katerih vir so mastne ribe.