V ambulantah družinske medicine je dostopen celovit program integrirane preventive kroničnih bolezni, v utečenih programih Dora, Zora in Svit pa potekajo presejalni testi za odkrivanje treh vrst raka – dojk, materničnega vratu, debelega črevesa in danke. Na pomembnost preventive za posameznika in družbo opozarja glasnica zdravega življenja in Ona desetletja Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. spec., ki zdaj na NIJZ vodi koordinacijo implementacije Nacionalnega programa duševnega zdravja, ki so ga krstili program Mira.
Presejalni programi so organizirani tako, da vzamejo zares malo časa, so kakovostni in namenjeni zdravim ljudem ali vsaj navidezno zdravim, s svojimi metodami pa odkrivajo predrakave spremembe in zgodnje rake, torej varujejo zdravje.
Preventivni državni zdravstveni programi Zora, Dora in Svit, ki so bili med epidemijo covida-19 začasno ustavljeni, se ponovno izvajajo. Je dvomesečna zaustavitev programov, ki so življenje rešili že mnogim in jim kljub odkriti bolezni omogočili, da še naprej živijo polno in kakovostno, kaj vplivala na raven zdravja?
Opuščanje oziroma zaustavljanje preventivnih programov vsekakor slabo vpliva na zdravje, pa tudi na potek in izvajanje programov, saj sta zaustavitev in ponovni polni zagon tako kompleksnih programov, kot so Zora, Dora in Svit, organizacijski in logistični zalogaj in je nemogoče polno izvajanje programov z danes na jutri. Dejanski izpad izvajanja presejalnih programov je tako nekoliko daljši, ne le dva meseca. Zares ne bi smeli prekinjati izvajanja preventivnih programov, ampak izvesti vse ukrepe za njihovo nepretrgano, varno izvajanje.
Kakšen je neposreden vpliv prekinitve izvajanja presejalnih programov med prvim valom epidemije covida-19, je težko reči, vsekakor ne zanemarljiv, natančno bomo lahko o tem poročali s spremljanjem kazalnikov pri posameznem presejalnem programu. Dobro je znan pozitiven vpliv presejalnih programov na stadij odkrite bolezni oziroma na zgodnje odkrivanje raka in s tem na preživetje ter kakovost življenja kot tudi zmanjšanje stroškov zdravljenja. Pri Zori in Svitu pa vplivamo zaradi odkrivanja predrakavih sprememb tudi na zmanjšanje incidence oziroma zmanjšanje števila novih rakov.
Oba programa sta bistveno zmanjšala število novih rakov, raka materničnega vratu in raka debelega črevesa in danke. Zato nikakor ne smemo opuščati preventivnih programov, da bi obvladali epidemijo covida 19, ampak se organizirati tako, da bomo lahko počeli oboje učinkovito in kakovostno, sicer je lahko škoda na javnem zdravju veliko večja zaradi zamujenih priložnosti zgodaj odkritega raka kot zaradi epidemije covida-19.
Zaradi strahu pred koronavirusom se nekateri ne odzovejo vabilu in tako opustijo možnosti zgodnjega odkrivanja raka dojk, predrakavih sprememb na materničnem vratu in predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke. Zakaj ne smemo odlašati s pregledi?
Kot že rečeno, je lahko vsak zamujen preventivni presejalni pregled oziroma zamujeno testiranje usodno, lahko zamudimo odkritje zgodnjega stadija bolezni in s tem tvegamo možnost ozdravitve, kakovosti življenja ali celo smrt. Zato je težko razumeti tiste, ki zavržejo vabila v preventivne programe Dora, Zora in Svit ter se jih ne udeležijo. Z javnozdravstvenega komunikacijskega vidika bi morali narediti vse, da bi odstranili ovire ljudi za udeležbo v presejalnih programih. Večino poznamo iz raziskav in se zdijo banalne, pa vseeno pomenijo težavo za te posameznike. Tretjina neodzivnikov v program Svit navaja, da se ne vključujejo, ker jih je strah diagnoze raka, druga tretjina, da se počutijo zdrave in teh programov ne potrebujejo, in tretja tretjina, da nimajo časa.
Kot vidite, razlogi niso nepremostljivi, saj so presejalni programi organizirani tako, da vzamejo zares malo časa, so kakovostni in namenjeni zdravim ljudem ali vsaj navidezno zdravim, s svojimi metodami pa odkrivajo predrakave spremembe in zgodnje rake, torej varujejo zdravje. Zato pozivamo vse, ki so v programe povabljeni, da se zares odzovejo, saj so to programi, ki varujejo zdravje in življenja, hkrati pa so stroškovno zelo učinkoviti, torej se tudi državi izjemno »splačajo«.
Vsekakor bi priporočila vsem moškim in ženskam po tridesetem letu starosti, da se udeležijo preventivnega pregleda za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni pri vseh izbranih osebnih družinskih zdravnikih vsakih pet let.
Pri nas imamo možnost opraviti številne preventivne zdravstvene preglede, ki se izvajajo kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Menite, da bi bilo treba razmisliti o uvedbi še kakšnega programa na ravni populacije, morda za raka pljuč ali najpogostejšega raka pri moških, raka prostate?
Strokovnjaki v tujini in pri nas na podlagi raziskav in vedno novih dognanj nenehno tehtajo, kateri preventivni programi za zgodnje odkrivanje raka so smiselni, torej da prinesejo več koristi kot škode. Trenutno je največ, vendar še ne povsem dovolj dokazov za presejanje za raka pljuč in prostate. V Sloveniji sledimo in tudi bomo sledili priporočilom EU, kateri državni programi za presejanje raka so smiselni in koristni. Za zdaj so to presejalni programi za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu in debelega črevesa in danke ter raka dojk, pri nas imenovani Zora, Svit in Dora.
Katere preglede bi priporočili ženskam in moškim ter kdaj?
Vsekakor bi priporočila vsem moškim in ženskam po tridesetem letu starosti, da se udeležijo preventivnega pregleda za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni pri vseh izbranih osebnih družinskih zdravnikih vsakih pet let. Zajema presejanje in zgodnjo diagnostiko za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, debelost, kronično obstruktivno pljučno bolezen, stres, depresijo in osteoporozo ter dejavnike tveganja za te bolezni, vključno z nezdravim življenjskim slogom in družinsko obremenjenostjo za te bolezni.
V timu družinskega zdravnika sodeluje na področju preventive kroničnih bolezni in življenjskega sloga posebej izobražena in usposobljena diplomirana medicinska sestra, ki izvaja preventivni pregled, se skupaj z družinskim zdravnikom odloča za ukrepe pri visokoogroženih za kronične bolezni in tudi koordinira vse preventivne aktivnosti za osebe, ki so visokoogrožene ali že imajo kronične bolezni. Zanje se namreč izvajajo v zdravstvenih domovih, tako imenovanih zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja strokovne preventivne obravnave v podporo spremembi življenjskega sloga, zdravi prehrani, telesni dejavnosti, zdravemu hujšanju, opuščanju kajenja in tveganega pitja alkohola kot tudi psihoedukativne delavnice za stres, anksioznost in depresijo.
Celoten preventivni program za zgodnje odkrivanje in zmanjšanje bremena kroničnih bolezni, ki ga imenujemo program Skupaj za zdravje, je prav tako v celoti krit iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tako preventivni pregledi kot obravnave v zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja. Prav tako, kot že omenjeno, udeležba žensk v presejalnem programu Zora in Dora in za oba spola v programu Svit.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: