Organizatorji bodo med drugim priredili strokovne delavnice o pridelavi, uporabi in sušenju, napovedujejo celo tekmovanje za največji strunjanski kaki, obiskovalce pa bodo povabili tudi na vodene oglede čudovitih solin. In ker kaki ni le odličnega okusa, temveč je zaradi svojih lastnosti pravi eliksir zdravja za hladne dni, se velja z njim dobro založiti. Tudi zato, ker je iz njega mogoče pripraviti marsikatero slastno dobroto. 

Preizkusite: Recept za kakijevo krostato 

Prehransko in zdravilno vrednost tega eksotičnega zlato rumenega sadeža, ki izvira iz gora osrednje Kitajske, kjer ga gojijo že nekaj tisočletij, so cenili od nekdaj in uživali v njegovem sladkem okusu. Kakijevo latinsko botanično ime je sicer Diospyros, kar v prevodu pomeni hrana bogov. Kot zanimivost naj povemo, da je bilo doslej razvitih več kot 2000 sort, trenutno pa se jih za gojenje uporablja okrog 400. Kaki, ki mu nekateri pravijo tudi zlato jabolko, je k nam prišel šele pred dobrim stoletjem iz Italije. Prvotno so drevo gojili v okrasne namene in kasneje spoznali uporabno vrednost. Po nekaterih ocenah ga v Sloveniji letno pridelamo okrog 250 ton, od tega kar četrtino v Strunjanu. Zanimivo je tudi, da je bil še pred letom 2000 občutno manj poznan kot danes in prodaja ni bila najboljša, zato so se pridelovalci in strokovnjaki Kmetijske svetovalne službe Koper domislili praznika kakija in ga od takrat uspešno organizirajo vsako leto novembra.

Ima petkrat več vitamina C kot jabolko

Kaki ni le odličnega okusa, ampak ga odlikujeta tudi bogata vitaminska in mineralna vsebnost. Pohvali se lahko z veliko prehranskih vlaknin ter malo beljakovin in maščob. Poleg tega ima obilo vitamina A in petkrat več vitamina C kot jabolko, v njem pa boste našli tudi vitamine E, B1, B2 in B6. Zelo pomembna je tudi vsebnost pektina, tanina, mineralov (kalij, kalcij, železo, magnezij, cink, jod, fluor) in sadnih kislin. Zaradi oranžne barve ima veliko betakarotena, ki dobro vpliva na vid in ten. Kaki ima mnogo glukoze, zato telo polni z energijo, kar je posebno priporočljivo za otroke in športnike. Ker je izredno sladek, sladkornim bolnikom in ljudem s čezmerno telesno težo priporočajo uživanje v zmernih količinah. Ima pa vsekakor pomembno vlogo pri razstrupljanju organizma, poživljanju presnove in zniževanju holesterola. Koristen je za ledvice, jetra, kožo, lase, dlesni, zobe in deluje proti zlati žili, utrujenosti in stresu. Razlogov za njegovo uživanje je torej več kot dovolj.

Odkrijte: Recept za kakijev frape 

Ne le za sladice, tudi k mesu in rižu

Ljudje še pred kratkim niso poznali uporabe kakija v kulinarične namene, a so se na srečo našli taki, ki so nas popeljali v njegov svet. Meri Kozelj, predsednica Aktiva žena turističnega društva Solinar Strunjan, ki Praznik kakijev organizira, je leta 2002 prvič skuhala marmelado iz njih in jo ponudila na prireditvi. Po njenih besedah ima enake zdravilne lastnosti kot sadež, saj zaradi kratke toplotne obdelave obdrži vse pomembne snovi. Zaupala nam je tudi recept zanjo: »Potrebujemo 1500 gramov zrelih, očiščenih kakijev in 250 gramov želirnega sladkorja. Pred kuhanjem kakije zmešamo v mešalniku. Kuhamo do vrenja in pustimo vreti. Postopno dodajamo sladkor, ponovno vremo približno deset minut in napolnimo kozarce.« Poleg najrazličnejših slaščic je Aktiv žena doslej pripravil tudi že ombolo v kakijevi omaki, kalamare na žaru s kakijevo omako, kruh iz kakija, sladoled … »Kaki je lahko sestavina omak, ponudimo ga v rižoti in zraven pršuta, odličen je kis iz njega, tudi za hujšanje,« je prepričana Meri Kozelj. A naj vam ne izdamo vsega. Najbolje, da se na kulinarični potep v Strunjan odpravite sami in ugotovite, ali bodo ob hrani bogov uživale tudi vaše brbončice.