Razvoj bolezni srca je pogosto povezan z življenjskim slogom. Obstajajo dejavniki tveganja, na katere nimamo pretiranega vpliva, kot so dednost, spol (moški pogosteje zbolevajo za srčnimi boleznimi, pri ženskah se tveganje viša s pojavom menopavze) in starost. A kot v večini zahodnih držav so tudi pri nas večja težava dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo: to so kajenje, debelost, nezdravo prehranjevanje, povišan holesterol in krvni sladkor, visok krvni tlak, uživanje alkohola, nezadostna telesna aktivnost in vse pogosteje tudi stres ter čustvena napetost.


Opustite vsaj eno razvado

Ni nujno, da boste zboleli za srčno-žilnimi boleznimi, če imate katerega od naštetih dejavnikov. A več jih imate, večja je verjetnost, da boste zboleli ali doživeli srčni infarkt, na primer. Dva ali trije tveganje ne le podvojijo ali potrojijo, ampak ga povečajo za nekajkrat! K sreči ga lahko zmanjšamo. Ključno je usvojiti ukrepe zdravega življenja ter se jih držati, če bi radi ohranili zdravje. Sleherni dejavnik tveganja, ki vam ga uspe prebroditi, je velik uspeh. Poznati morate svoje številke, zlasti raven holesterola v krvi in krvni tlak, in oboje redno nadzorovati.



Ukrotite maščobe

Najpomembnejši dejavnik tveganja je povišana koncentracija maščob v krvi: če se koncentracija holesterola poveča za en odstotek, se nevarnost pojava infarkta podvoji. Običajno govorimo o povišanju skupnega holesterola, slabega LDL-holesterola in trigliceridov v krvi pa tudi o motenem ravnovesju med dobrim HDL in LDL. Povišane vrednosti je treba znižati: najprej s pravilno prehrano, če to ne deluje, pa z zdravili.


Menopavza in srce Glavna značilnost menopavze je nižanje ravni spolnih hormonov, predvsem estrogena, ki varuje srčno-žilno zdravje. Tudi zato so bolezni srca pri ženskah pred menopavzo redkejše kot pri moških iste starosti. Estrogen upočasnjuje aterosklerozo in niža dejavnike tveganja, kot je na primer povišan LDL-holesterol. Po menopavzi se raven estrogena niža, s tem pa slabi tudi njegova varovalna vloga. Ženske se tako spopadajo z dvigom slabih maščob v krvi in nabiranjem trebušne maščobe. Deset let po menopavzi se tveganje za koronarno bolezen izenači s tveganjem pri enako starih moških, ne glede na začetek menopavze.



Proč s kajenjem

Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja razvoja bolezni srca je kajenje. Tveganje za nenadno srčno smrt je pri kadilcih v primerjavi z nekadilci trikrat večje. Kemikalije v tobaku lahko poškodujejo srce in krvne žile, kar vodi do zoženja arterij zaradi nabiranja plaka (ateroskleroza), to pa nazadnje v infarkt. Ogljikov monoksid v dimu cigarete niža nivo kisika v krvi, povišuje krvni tlak in število utripov srca. Ni varne količine tobaka, ko govorimo o preprečevanju srčnih bolezni. No, dobra novica je, da se tveganje nastanka bolezni srca po opustitvi kajenja hitro manjša, po petnajstih letih pa je enako tveganju ljudi, ki nikoli niso kadili.



Adijo, kilogrami

Vzdržujte zdravo telesno težo. Če je že zmerno povečana glede na idealno, je tveganje zbolevanja večje za 10 odstotkov; pri ljudeh, ki imajo težo za 20 odstotkov višjo od idealne, je tveganje nastanka koronarne bolezni večje za 50 odstotkov.

Pomembni sta zdrava prehrana pa seveda redna telesna aktivnost, s katero boste ukrotili tudi čezmerno težo. Tveganje pojava koronarne bolezni je dvakrat večje pri telesno neaktivnih. Če ste doslej sedeli pred televizijo, začnite počasi: vsak dan pojdite na sprehod, tedensko ga podaljšujte in hodite hitreje, sčasoma dodajte še kakšno aktivnost, denimo kolesarjenje, planinarjenje, tek, plavanje ...



Športno nad stres

Obvladajte stres: pogosto se niti ne zavedamo, kolikšen vpliv ima na nas, dokler ne načne našega zdravja. Močno negativno vpliva na srce, to pomeni le še dodatno škodo, ne samo srcu, ampak zdravju v splošnem. Stres boste laže nadzorovali s telesno aktivnostjo, meditacijo, tehnikami sproščanja: naučite se katere in jo redno uporabljajte.

In ne pozabite na spanec: ljudje, ki ne spijo dovolj (odraslim naj bi zadostovalo sedem ur), imajo višje tveganje razvoja debelosti, visokega krvnega tlaka, infarkta, diabetesa in depresije.