Podnebne spremembe vplivajo na pojav alergij

Čemu je mogoče pripisati vtis, da se število alergijskih bolnikov povečuje?

Dejavnikov je več. Prvi je, da so bolniki bolje obveščeni o pojavnosti senenega nahoda, o alergijah na splošno. Drugi je, da se pojavnost alergijskih bolezni dejansko povečuje. Vzrok tiči v modernem načinu življenja, polnem stresa, onesnaženosti okolja. Podnebne spremembe vplivajo tudi na to, da se z njimi spreminja tudi sezona polinacije posameznih rastlin. Seveda pa je intenzivnost klinične slike odvisna od količine alergena. Izrazito deževne pomladi delujejo na alergike zelo ugodno; imajo celo občutek, da so se pozdravili. Če namreč dlje dežuje, toplih in sončnih dni pa ni toliko, da bi se koncentracija cvetnega prahu pomembno povečala, nato pa ponovno dežuje, lahko sezona mine, ne da bi imeli bolniki veliko težav. Ko pa je vreme sončno, jasno in vetrovno, je obremenitev s cvetnim prahom precejšnja, s tem pa tudi težave alergikov. Te niso nujno vezane zgolj na očesno veznico in nosno sluznico, lahko prizadenejo tudi spodnja dihala, se pojavi astma.

Če bolnik s senenim nahodom začne kašljati, mu v prsnem košu piska, se hitro zadiha pri telesnem naporu ali ga duši celo v mirovanju, čuti stiskanje v prsnem košu, naj ne omahuje in se nemudoma odpravi k zdravniku.  

Informacij o morebitnih tveganjih za zdravje je danes obilo. Se še vedno najde kdo, ki pride k vam po morda celo desetletju nezdravljenih alergij?

Težko je verjeti, a tudi takšni pacienti obstajajo. Ključni problem pri njih je, da se lahko neobvladano alergijsko vnetje, takšno, ki najprej prizadene zgornja dihala, razširi tudi na spodnja. S tem se značaj bolezni seveda bistveno spremeni. Če vnetje ostane omejeno na sluznico dihala, oči in nosu, lahko kljub sistemskim simptomom (utrujenost, slabše počutje in koncentracija) govorimo o lokalni težavi. Če pa pacient že težko diha, je lahko v smrtni nevarnosti. Takrat alergija ni več »le« neprijetnost, ki zmanjša kakovost življenja.

Lahko prosim navedete jasne znake, ki kažejo, da je treba nemudoma obiskati zdravnika?

Ker je klinična slika senenega nahoda, torej alergijskega vnetja zgornjih dihal, podobna prehladu (spomladi so na vrhuncu tudi prehladna obolenja, okužbe z respiratornimi virusi), ju je včasih težko ločiti. Pomembna razliki sta, ali se težave ponavljajo vsako sezono v približno istem obdobju ter samo trajanje težav. Trajajo vnetja zgornjih ali spodnjih dihal od 14 dni do enega meseca ali dlje? Če dlje, je pametno k zdravniku. Splošno navodilo zdravnikov je, da je pomoč treba poiskati takrat, ko vnetje traja dlje in se ponavlja iz sezone v sezono. Ob simptomih alergijskega rinita ali rinokonjunktivisa (ti so relativno blagi, kratkotrajni) je treba najprej k osebnemu zdravniku. Ta običajno predpiše medikamentozno zdravljenje z antihistaminiki in lokalnimi protivnetnimi zdravili. Če po tem simptomi še vedno niso obvladani, je nujen napotek k specialistu. Ne glede na težo bolezni je enkrat v poteku bolezni treba obiskati alergologa, da določi vrsto alergije, torej vrsto cvetnega prahu, ki povzroča težave. Obstaja tudi možnost zdravljenja s specifično imunoterapijo, ki predstavlja etiološko oziroma vzročno zdravljenje alergijskih bolezni. Z njo jih je mogoče zelo dobro obvladovati, včasih pa tudi v celoti pozdraviti. Imunoterapija namreč spremeni imunski odziv tako, da se pacient naslednje leto na cvetni prah, ki mu je prej povzročal težave, s simptomi alergijske reakcije nanj ne odziva več. Oseba, ki že ima diagnosticiran na primer alergijski rinitis, mora nujno k zdravniku takrat, ko se pojavijo simptomi prizadetosti spodnjih dihal, oteženo dihanje. To je lahko namreč zelo resna težava, kajti včasih preide celo v sezonsko astmo. Ta namreč ne povzroči samo resnih težav z dihanjem, temveč tudi spremembe v pljučni funkciji, ko ni izključen niti obisk urgence. Če denimo bolnik s senenim nahodom začne kašljati, mu v prsnem košu piska, se hitro zadiha pri telesnem naporu ali ga duši celo v mirovanju, čuti stiskanje v prsnem košu, naj ne omahuje in se nemudoma odpravi k zdravniku.