Izsledki nekoliko nenavadne študije so znanstvenike tako presenetili, da jih je v skrbi za zdravje prebivalstva včeraj objavila kar švicarska vlada. Ameriški in švicarski raziskovalci so namreč pod drobnogled vzeli igračke za kopel in v njih našli zaskrbljujoče snovi. 



Povsem nove in še neuporabljene pa tudi rabljene plastične igračke so za 11 tednov izpostavili bodisi čisti bodisi umazani vodi, ki je vsebovala milo in telesne tekočine. Ugotovitve po končanem poskusu so bile dokaj neokusne - na notranjih površinah igračk so našli med pet in 75 milijoni celic na kvadratni centimeter.


Foto: AP


Razlike so sicer opazili v tipih vode, katerim so bile izpostavljene igračke, prav tako pa tudi v starosti igračk. V kar 60 odstotkih že rabljenih igračk so našli plesen in bakterijsko rast, ta pa se je namnožila tudi v vseh igračah, ki so bile v stiku z umazano vodo. Med odkritimi bakterijami jih je bilo 80 odstotkov potencialno patogenih, vključno z legionelo in pseudemonas aeruginosa, ki sta pogosta krivca za bolnišnične okužbe, med drugim ugotavlja raziskava, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP. 


Vir: Center za mikroskopijo in analizo posnetkov, Univerza v Zurichu


Kaj torej vodi v nastanek takšne umazanije? Ker imajo tovrstne igračke običajno luknje je glavna težava, da se v njih nabira topla voda, ki je odlično okolje za množitev bakterij in plesni. Igračke so pogosto tudi narejene iz polimerov slabe kvalitete, iz katerih izhajajo spojine organskega ogljika. Te služijo še kot dodatno hranilo za kolonije bakterij. Med kopanjem človeško telo prek telesnih tekočin, kot sta pot in urin, prispeva še druga ključna hranila, denimo dušik in fosfor. Svoje prispevajo še zunanja onesnaževala in izdelki za osebno nego. S pomočjo vseh teh dejavnikov se bakterije in plesen množijo znotraj igračk, s katerimi si otroci pogosto tudi brizgajo vodo v obraz.



»Bakterije lahko okrepijo imunski sistem, kar je pozitivno, lahko pa vodijo tudi v očesne, ušesne in celo črevesne okužbe,« je ob raziskavi izpostavil eden izmed mikrobiologov Frederik Hammes. Bi torej morali skupaj z vodo po kopanju zavreči tudi igračke? Ali pa morda zamašiti njihove luknje, da bi se izognili nabiranju vode? Hammes predlaga bolj znanstven pristop - ostrejši nadzor nad materiali iz polimerov, iz katerih nato izdelujejo igračke za kopanje.