Nespečnost: resna težava sodobnega človeka

Težave z nespečnostjo so gotovo ena večjih nadlog sodobnega človeka. Pa vendar kljub vsemu družbenemu in tehnološkemu napredku še vedno nimamo dokončnega odgovora na vprašanji, ki človeka mučita že stoletja: čemu spimo in za kaj natanko je spanje dobro. Večina med nami pravzaprav nima pojma, kaj počnemo s tretjino svojega življenja. Razumljive in zelo poučne odgovore nam daje vodilni svetovni strokovnjak za raziskave spanja dr. Matthew Walker, profesor nevroznanosti in psihologije v Berkleyju ter direktor laboratorija za spanje, v knjigi Zakaj spimo, ki je bila lani izdana tudi v slovenskem jeziku. V njej med drugim opozarja, da ima izguba spanja v vseh industrializiranih državah katastrofalne posledice za naše zdravje, pričakovano življenjsko dobo, varnost, produktivnost in izobraževanje naših otrok. Kot pravi, je tiha epidemija pomanjkanja spanja največji izziv za javno zdravje, s katerim se v večini razvitih držav spopadamo v 21. stoletju. In če se želimo izogniti dušeči zanki zanemarjanja spanja – prezgodnje smrti, ki jo povzroča, in boleznim, ki jih prinaša – moramo koreniti spremeniti osebni, kulturni, poklicni in družbeni odnos do njega.

Zakaj ne spimo?
Pri mnogih so težave s spanjem zaradi sodobnega načina življenja nekaj vsakdanjega in to verjetno nikogar več ne preseneča. Nikakor pa ne bi smeli biti brezbrižni do tega problema, kajti posledice so lahko skrb vzbujajoče. Redno spanje manj kot šest do sedem ur na noč namreč poslabša našo odpornost, več kot podvoji tveganje za raka in je ključni dejavnik življenjskega sloga, ki določa, ali bomo zboleli za alzheimerjevo boleznijo ali ne. Premalo spanja poveča verjetnost zamašitve in krhkosti venčnih arterij, kar pelje k boleznim srca in ožilja. Moten spanec prispeva tudi k vsem resnim duševnim težavam, vključno z depresijo, tesnobo in samomorilnostjo.

O kronični nespečnosti govorimo, kadar traja dlje kot tri tedne. Lahko jo povzročijo duševne bolezni, kot je depresija, pa tudi nekatere telesne bolezni. Ko se znajdete v takšnem položaju, ne odlašajte z obiskom zdravnika.

Kaj lahko storimo?
Več kot dovolj je torej razlogov, da moramo nespečnost obravnavati zelo resno. Kot pri vsaki težavi je koristno, če najprej odkrijemo vzrok ter ga odstranimo oziroma zdravimo. Mnogokrat lahko veliko storimo že, če upoštevamo tako imenovano spalno higieno oziroma pravila, ki naj bi prispevala k boljšemu spancu. Če tudi to ne pomaga, pa moramo vsekakor poiskati strokovno pomoč.
Sicer pa poznamo več vrst nespečnosti. Kratkotrajna je tista, ki je navadno povezana s stresnim dogodkom, kot so izpiti med študijem, pomemben razgovor, sestanek, strah pred neznano situacijo, in traja najdlje en teden. Prehodna nespečnost traja največ tri tedne, vzroki zanjo pa so običajno težje življenjske okoliščine, kot so smrt ali bolezen v družini ali težave v partnerski zvezi. O kronični nespečnosti govorimo, kadar traja dlje kot tri tedne. Lahko jo povzročijo duševne bolezni, kot je depresija, pa tudi nekatere telesne bolezni. Ko se znajdete v takšnem položaju, ne odlašajte z obiskom zdravnika.