Moški naj bi na straniščni školjki presedeli več časa kakor ženske, saj naj bi bil tam njihov najljubši kotiček miru; po podatkih naj bi človek v povprečju temu intimnemu prostoru namenil kar tri leta svojega življenja.



Kljub temu so toaletni prostori in higienski pripomočki marsikomu tudi v 21. stoletju nedostopni. Podatki kažejo, da kar 70 odstotkov ljudi po svetu ne uporablja toaletnega papirja, če to preračunamo v številke, ga torej ne uporablja kar pet milijard ljudi. No, nekateri se mu zaradi številnih razlogov tudi odpovedujejo, toaletni papir  je namreč po številnih raziskavah tako ekološko kot tudi higiensko sporen, tudi nekateri zdravstveniki po veliki potrebi raje spodbujajo uporabo tekoče vode in mila.



Poglejmo si še nekaj zanimivih podatkov o vece papirju. Prvo rolo so patentirali v ZDA leta 1891, tako zavitega toaletnega papirja se je domislil Seth Wheeler. Pri enem opravljanju velike potrebe uporabimo okoli 8 lističev, če pa smo temeljitejši, si s papirjem brišemo tudi nos, odstranjujemo ličila ali brišemo zarošeno ogledalo v kopalnici, se lahko številka porabljenih lističev približa 60. Na leto porabimo okoli sto rol na osebo, torej približno 20.000 lističev. Da bi enega človeka oskrbeli s toaletnim papirjem za celotno življenjsko dobo, je treba posekati 384 dreves. Vsak dan na svetu izdelamo več kot 83 milijonov rol toaletnega papirja, tehnologija pa je tako napredovala, da nekateri izdelujejo vece papir kar iz recikliranega fotokopirnega papirja.



Še tale zanimivost: Slovenci smo besedo stranišče dobili s člankom v Novicah leta 1844, po navedbah Slovenske kronike 19. stoletja se je takrat prvič pojavila v pisnih virih, ugotavljajo na Statističnem uradu RS. V drugi polovici 19. stoletja sta se v slovenskih mestih začela uveljavljati vodovod in kanalizacija, kar je omogočilo tudi ureditev modernih angleških stranišč na izplakovanje. Zaradi visokih stroškov predelave si te modernizacije niso mogli privoščiti vsi, temveč le bogatejši meščani, piše SURS, uporaba pa se je razmahnila v 20. stoletju. Delež ljudi, ki imajo dostop do stranišča v stanovanju, je bil leta 1971 54-odstoten, leta 2011 pa že 97-odstoten.