Žena in mati štirih otrok je v priročnik o samozdravljenju s hrano združila svoje znanje, ki ga je pridobila z raziskovanjem zdravilskih in starih medicinskih tradicij ter seveda najboljše, kar je vzela iz sodobne znanosti. Edinstveni program deli z ženskami, ki želijo vlagati vase in izboljšati prehrano in zdravje sebe in posledično svoje družine.
Že v otroštvu sem imela pogoste bolečine v trebuhu, pri 18 letih pa sem pridelala še rano na prebavilih. Nato se je do 23. leta moje zdravje poslabševalo. Zaradi zapore črevesja sem pristala v bolnišnici. Preiskave niso pokazale ničesar in zdravniki mi niso znali pomagati.
V priročniku Hrana za zdravje družine najdemo marsikateri odgovor o hrani, prehranjevanju in zdravju, kajne?
Ta knjiga je kratek pregled praktičnih vprašanj o hrani, zaradi katerih je danes večina ljudi zelo zmedena. Je rezultat mojega potovanja iz bolezni v zdravje. Že v otroštvu sem imela pogoste bolečine v trebuhu, pri 18 letih pa sem pridelala še rano na prebavilih. Nato se je do 23. leta moje zdravje poslabševalo. Zaradi zapore črevesja sem pristala v bolnišnici. Preiskave niso pokazale ničesar in zdravniki mi niso znali pomagati. Dobila sem močne protibolečinske tablete, kar seveda ni ničesar rešilo. Nato sem preizkusila tako rekoč vse možne diete, da bi našla pravo. Vsaka me je naučila, kako hrana vpliva na moje telo. Na koncu se je izkazalo, da ne gre za dieto. Leta 2003 sem našla svoj način samozdravljenja in ga pet let kasneje še izboljšala. Od tedaj nisem potrebovala niti zdravil niti prehranskih dopolnil. Pozdravile so se kronične bolezni, rane na črevesju in številne druge težave. Moja družina se 17 let podpira s hrano ob boleznih, ne da bi potrebovali zdravila.
Zares je tako, kot ste rekli: marsikdo je v poplavi informacij o hrani zmeden, so pa tudi takšni, ki delajo celo znanost iz nje. Mar ni hrana samo hrana?
Znanost potrebujemo. Brez nje bi bile stvari le intuitivne, ne bi pa si znali razumsko razložiti, kako kaj deluje. Nekoč so bili ljudje bolj intuitivni, to jim je zadoščalo. Zdaj želi večina izvedeti, zakaj je tako. To poganja znanost. Hrana ni samo hrana. Menim, da je zdravilo ali tudi poživilo ali vir bolezni. Veliko je industrijsko predelane – njeni vplivi na zdravje so zelo drugačni. Poglejte recimo, zakaj jajca niso jajca. Jajca kokoši, ki brskajo po dvorišču in jedo zelenje, semena in črve, vsebujejo bistveno več protivnetnih maščob, kot če so kokoši zaprte, nimajo sončne svetlobe in dobivajo krmila iz soje. Ta jajca vsebujejo veliko vnetnih maščob.
Tudi mleko ni mleko. Če ga segrevate, v telesu pušča odpadno sluz. Vsak vam bo svetoval, da ga umaknite, če imate dihalna obolenja, recimo prehlad ali drugo virusno bolezen. Malo ljudi pa ve, da je domače nepredelano surovo mleko lahko tedaj v pomoč. V moji družini surovo mleko uporabljamo tako, da dihala laže zgradijo sluznico, s katero prečiščujejo strupene virusne odpadke. V študijah tega ni, ker to ni zanimivo za raziskave. S tem se pač ne da služiti. Po to znanje sem morala v preteklost, sto let nazaj in več. V prehransko antropologijo. V terenske študije. V pričevanja zdravnikov, ki so s hrano podpirali samozdravljenje telesa.
Moje telo se je naučilo, kako uporabiti hrano, da bolezen laže predela in se vrne v ravnovesje. Tako zdravila niso potrebna.
S tem, da smo vendar pozorni na to, kaj jemo, lahko rešimo marsikatero tegobo.
Izkušnje mi vsakokrat pritrdijo. Samozdravljenje ne pomeni, da se sami zdravite ali nadomeščate zdravila s hrano. Vi le spodbudite notranje biološke samoozdravitvene mehanizme. Moje telo se je naučilo, kako uporabiti hrano, da bolezen laže predela in se vrne v ravnovesje. Tako zdravila niso potrebna.
Pravite, da se v vaši družini že 17 let ob boleznih podpirate s hrano.
Seveda je to proces učenja. Ne morete vzeti nekaj receptov in pričakovati, da boste čez noč zavrgli zdravila. Ljudem pomagam razumeti, kaj telo dela. Ko se povežejo in razumejo, s prehranskimi kombinacijami postopoma dobijo dobre rezultate. Pred nekaj meseci sva se srečali s kolegico, ki sem ji pred več kot desetimi leti zaupala delček svoje metode. Opisala sem ji, kako lahko podpre vnetje ušes, nisem pa izvedela, ali ji je uspelo. Zdaj mi je povedala, da je 11 let od tedaj, ko se je tega naučila, in da toliko let nihče v njeni družini ni potreboval zdravil. Dela enako kot jaz.
V zdajšnjih izrednih razmerah, ko je naš vsakdanjik drugačen od tistega, ki smo ga bili vajeni, in so zaradi nujnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni naši stiki omejeni, je težko ostati povsem sproščen. Če smo dolgo v stresu, so med telesnimi odzivi nanj nespečnost, pospešeno bitje srca, potenje, slabost, težave v želodcu, črvičenje v trebuhu, težave s prebavo, zaprtje in tako naprej.
Stres in strah sta močni rušilni sili. To je raziskano. Ko vas je strah ali ste v stresu, se vklopi povsem drug presnovni program. Takrat hrana ne deluje, kot si želite. Ko ste v programu »počivaj in prebavljaj«, torej v miru in sproščenosti, telo vgrajuje prava hranila na prava mesta. Ko ste v programu »teci in se bori«, pa stres ustavi normalno presnovo. Telo nenadoma zahteva veliko sladkorja. Vleče vas v škrobno in sladko hrano, s katero se tolažite in pomirjate. Ves čas epidemije, že pred prazniki, ogromno ljudi peče sladice in peciva. Toda pomlad je čas za zeleno hrano. Pomembno je, da med epidemijo ostanemo mirni. Le v mirnosti izbiramo prav in hrana nam daje zdravje.
So živila, ki nas umirijo in pomirijo želodec in prebavila?
Najbolj razdražijo industrijski sladkor in poživila, kot so kava, energijske pijače, kole, sladkarije. Najprej se zdi, da vas to pomiri, a dolgoročno nastajajo poškodbe na sluznici. Teh razvad se je res težko otresti. Ne morete preprosto reči: »Ne bom več.« A če bi izpostavila eno samo hrano, ki pomirja, čisti in obnavlja živčni sistem ter sluznice, bi dala na prvo mesto nepredelane naravne maščobe, denimo domače maslo, tekoč rumenjak, hladno iztisnjena olja, kot so olivno, orehovo, bučno.
Zelo pomemben del naše prehrane in samozdravljenja je nesegret slovenski med. Ta nam je že neštetokrat pomagal, da smo lahko bolezni varno pozdravili doma.
Kaj vam narava narekuje v tem obdobju, da imate na krožniku za dobro počutje?
Zaradi epidemije nismo spremenili prehrane. Jemo lokalno in sezonsko, kar raste v tem letnem času. Pomladi uživamo manj kruha in jedi iz moke. Ker so nam zaprli tržnico, smo z nekaj kmeti dogovorjeni za dostavo ali hodimo hrano iskat k njim. Presenečena sem, koliko ljudi je na novo navezalo stike z lokalnimi kmeti. To je zelo dobra posledica te krize. Ljudje se bolj zavedajo, da ima domača hrana moč pri boleznih. Zdaj je seveda čas za pomladne zelene rastline, kot so čemaž, regrat, koprive, špinača in solate. Te podpirajo nežno prečiščevanje jeter. Otroci imajo pri nas radi vse iz surovega mleka. Delam surovo skuto. Zelo pomemben del naše prehrane in samozdravljenja je nesegret slovenski med. Ta nam je že neštetokrat pomagal, da smo lahko bolezni varno pozdravili doma.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: