SOL
Nedvomno težko razumete ljudi, razen če ste med njimi, ki solnico brezglavo praznijo nad juho, še preden so to poskusili. A tresoča se roka nekaj posameznikov še ne pomeni, da je sol vsesplošno škodljiva in jo je treba nemudoma pregnati z jedilnika. Čeprav lahko znižanje zaužite količine soli pripomore k nižjemu krvnemu tlaku, in sicer v povprečju od ena do pet mm
Hg, sol ni dejavnik tveganja za srčno ali možgansko kap, v najbolj tragičnem primeru, smrt.
Sta se pa v medicinski terminologiji začela uporabljati dva pojma, in sicer občutljivost in neobčutljivost za sol (tisti, občutljivi za sol, z urinom izločajo normalno ali povečano količino natrija, drugi pa manj kot normalno). Omejevanje soli bo v prvem primeru pomagalo zniževati krvni tlak, v drugem pa nanj ne bo vplivalo. Večina bolnikov z zvišanim krvnim tlakom je občutljiva za sol. A spet, ne vsi.
Ker se danes veliko ljudi odloča za prehrano z malo ogljikovimi hidrati, je treba opozoriti, da je vpliv nizkih koncentracij inzulina na izločanje elektrolitov tolikšen, da je sol treba celo nujno dodajati. 



JAJCA
Nič več kot eno jajce na dan, so nam govorili. Da so nevarna, tudi. Ker imajo rumenjaki veliko holesterola. Pa je to res?
Študije so pokazale, da jajca dvigujejo t. i. raven dobrega holesterola in ne povečujejo tveganja za srčno-žilna obolenja. Pregled 17 študij s skupno 263.938 udeleženci ni pokazal nobene povezave med uživanjem jajc in tveganjem za kap ali infarkt. Če seveda govorimo o posameznikih, ki nimajo diabetesa! Zanje velja drugače: če imajo to diagnozo, morajo biti pri uživanju jajc previdnejši.
Jajca kokoši, ki so se prosto pasle, so skorajda najbolj hranljivo živilo, kar jih je, in sicer zato, ker imajo za človekovo zdravje skoraj idealno razmerje med količinami maščobnih kislin omega 3 in omega 6. 



IZDELKI Z MANJ MAŠČOBAMI
V duhu ideje, da maščoba ubija, so začela nastajati živila z nizko vsebnostjo maščob. Po njih smo grabili kot po vročih žemljicah, misleč, da delamo nekaj dobrega za naše zdravje. A ker so proizvajalci ugotovili, da ima hrana, če ji odstranite maščobo, še kar obupen okus, so ji začeli dodajati sladkor, pravzaprav, veliko tega. Šele danes ugotavljamo, kakšne težave povzroča. In morda je napočil tudi čas, da dokončno dojamemo: pretiravanje s sladkorjem škodi, naravno prisotna maščoba pa ne. 



NASIČENE MAŠČOBE
Ugotovitev, da nasičene maščobne kisline dvigujejo raven holesterola in povzročajo srčna obolenja, je postala osnova modernih prehranskih smernic. Škoda. Kajti v resnici znanstveniki niso našli povezav s črnimi scenariji.
Kaj pravzaprav delajo nasičene maščobe? Dvigujejo dobri holesterol (HDL) in spreminjajo majhne delce holesterola LDL v večje. In kateri so škodljivi? Majhni – še več, povečanje koncentracije majhnih delcev LDL povzroča čezmerno uživanje ogljikovih hidratov, predvsem sladkorja. Veliki in rahli delujejo celo kot zaščita pred srčno-žilnimi obolenji!
In če vam je zdaj zasvetila zelena luč ob možganskem predalčku, na katerem piše Maslo, kar! Najpomembnejša sestavina masla je namreč maščobna kislina butirat. Raziskovalci na univerzi Yale so ugotovili, da črevo v prisotnosti butirata manj trpi zaradi vnetnih motenj. Mi pa trpljenja ne bomo dopuščali, mar ne? 



RAFINIRANA JEDILNA OLJA
Sojino in koruzno, denimo, naj bi zniževala raven holesterola in sploh veljala za strašansko dobrodejna. Pa kaj še! S predelavo olju v resnici odvzamejo vse dobro, kar je v njem – fosfolipide in karoten, naravni antioksidant vitamin E in lecitin. Rafiniranje celo vpliva na kemične spremembe nekaterih maščobnih kislin, ki jih vsebuje naravno olje.
Vsekakor uživajte rastlinska olja, a če želite od njih kakršne koli koristi, izbirajte čim manj obdelana, ki se jih uporablja hladna. Pazite tudi na shranjevanje, saj so zelo občutljiva za temperaturo in svetlobo.
Uživajte olja z veliko vsebnostjo mononenasičenih maščobnih kislin, na primer oljčno, lešnikovo in mandljevo ter olje makadamije.