Saj vam ni odveč povzeti za bralke in bralce One, če vas vprašam, kaj krvni tlak je, kajne?

Organizem potrebuje za pravilno delovanje energijo in kisik. Energijo dobimo s hrano, ki jo v prebavnem sistemu zelo učinkovito predelamo v »gorivo«. Do posameznih celic potuje s krvjo. S krvjo potuje tudi kisik. Žile pa so cevi, po katerih teče kri. Tako kot pri denimo centralni kurjavi pa je potrebna črpalka, ki zagotavlja kroženje krvi. To je srce. Sliši se sila enostavno, vendar ni. Srčno-žilni sistem je izredno dobro reguliran sistem, ki se mu kljub tehnološkemu napredku doslej z umetno narejenim cevjem še nismo približali. Srce s svojim delovanjem (utripanjem) in žile s svojo aktivnostjo vzdržujejo tlak, ki omogoča kroženje krvi po žilah.


Kako je z zanesljivostjo podatkov, kaj je optimalen krvni tlak? Obstaja spodnja meja še primernega?

Pravzaprav vemo, kolikšen je optimalen krvni tlak. To je tlak, ki omogoča normalen pretok krvi skozi vse organe, katerih celice potrebujejo kisik, hranljive snovi, hormone, vitamine itn. Več težav imamo pri definiranju, kolikšen je optimalni krvni tlak. Od človeka do človeka je različen. Velikokrat rečemo, čim nižji, tem boljši, s poudarkom, da človek nima nobenih težav. Zato je denimo krvni tlak 100/60 mmHg povsem normalen in primeren. Kljub vsemu potrebujemo (vsaj za orientacijo) število, ki v povprečju velja za vse ljudi. Recimo, da je optimalen krvni tlak 120/80 mmHg. Zakaj dve števili? Prvo (120 mmHg) predstavlja krvni tlak v večjih žilah ob stisku srca, ko srce iztisne kri v žile, drugo (80 mmHg) pa je tlak, ko se srce razteza in pripravlja na ponoven iztis. Krvni tlak v velikih žilah torej niha med 120 in 80 mmHg, bolj ko pa se približujemo majhnim žilam in žilicam (kapilaram), manjše je nihanje oziroma ga sploh ni in kri teče zelo enakomerno.



Kako pogosto naj si ga merimo in pri katerih vrednostih moramo vendar ukrepati?

Krvnega tlaka, tudi če je previsok, najpogosteje prav nič ne čutimo. Da ugotovimo, kolikšen je, ga je treba izmeriti. Danes s pridom uporabljamo t. i. elektronske merilnike krvnega tlaka, ki morajo biti preizkušeni, so enostavni za uporabo in povsem nenevarni. Držati se moramo standardnega postopka. Najbolje vam ga bo razložila medicinska sestra ali zdravnik. Ključno je, da se pred meritvijo umirimo. Krvni tlak namreč zelo niha, odvisno od potreb organizma. Lahko je precej visok (denimo 180/80 mmHg) ob razburjenju, telesni aktivnosti itn., pa je to povsem normalna reaktivnost. Želimo ga izmeriti v mirovanju. Če je takrat enako ali več kot 140/90 mmHg, je to preveč. Seveda, če je v mirovanju kar 180/90 mmHg ali celo več, je nedvomno previsok in zahteva ukrepanje. Pri mejnih vrednostih (malo nad 140/90 mmHg) pa ni potrebna nobena panika. Treba ga je izmeriti še enkrat isti dan pa tudi naslednji dan. Če bo ob večkratnih meritvah previsok, obiščimo zdravnika.

Merjenje pri zdravih osebah enkrat mesečno ali morda celo na daljši rok je povsem dovolj. Seveda pa je ob ugotovljenem in zdravljenem previsokem krvnem tlaku, t.j. bolezni, ki jo imenujemo arterijska hipertenzija, treba več meritev, da lahko uspešno uravnavamo zdravljenje.


Za nastanek hipertenzije je potrebna večletna prisotnost dejavnikov iz okolja. Če se enkrat pregrešimo, ne bo nič hudega. Po drugi strani pa je zelo narobe, če se le enkrat ravnamo po načelih zdravega življenjskega sloga. Če se le enkrat rekreiramo (tečemo, kolesarimo itn.), ne moremo in ne smemo biti zadovoljni sami s seboj.


Katere preglavice povzroča nizek krvni tlak?

Nizek krvni tlak pri sicer zdravih ljudeh je lahko nadloga. Govorim o nizkem sistoličnem (zgornjem) krvnem tlaku. Ta je lahko celo manj kot 100 ali celo 90 mmHg. Bolj pogost je pri mladih ženskah kot pri moških. Ljudje se slabo počutijo, so zaspani, vrtoglavi, morda imajo motnje koncentracije, spomina itn. Kaj storiti? Koristna je telesna aktivnost (telovadba), dobra hidracija (pitje tekočin – ne alkohola!), včasih pomaga, če popijemo čisto juho. Črna kava? Lahko, sicer v zmernih količinah. Izmerjen nizek diastolični (spodnji) krvni tlak v večini ne pomeni bolezni.



Povišan krvni tlak je nevarnost številka ena. Kateri so, poleg dednosti, dejavniki za njegov nastanek in za razvoj srčno-žilnih bolezni?

Res je bolezen, ki jih strokovno rečemo esencialna arterijska hipertenzija, dedna. Žal vseh genov, ki so odgovorni, ne poznamo, vendar samo prisotnost genov ni dovolj. Potrebni so dejavniki iz okolja, in sicer več deset let. Zato se v večini bolezen pokaže okrog 30. leta. Seveda so izjeme in že otroci imajo lahko tako obliko bolezni, čeprav je pri njih bistveno pogostejša t. i. sekundarna hipertenzija, ki je posledica obolenja nekaterih drugih organov. Dejavniki iz okolja? V prvi vrsti je to prevelika telesna teža, ki je posledica neustrezne in neuravnotežene prehrane ob premajhni telesni aktivnosti. Predebeli bodo shujšali le, če bodo ob ustrezni prehrani tudi redno telesno aktivni! Sol v prehrani dokazano zvišuje krvni tlak, v povprečju je pojemo tudi v Sloveniji okrog 15 gramov dnevno, za normalno življenje pa potrebujemo manj kot polovico tega, a bo ob ustrezni izbiri hrana še vedno okusna. Alkohol oziroma čezmerno pitje alkoholnih pijač vodi ne le v alkoholizem, ki je med drugih hud socialni problem, temveč tudi v hipertenzijo. Kajenje tobačnih izdelkov prispeva k povišanju krvnega tlaka, ob tem pa ključno prispeva k okvaram žilja in ne nazadnje je nedvomna povezava z rakom na pljučih.