Menda ima več kot polovica odraslih prebivalcev Slovenije previsok krvni tlak. To je skrb vzbujajoče, mar ne?

Poleg epidemiološke raziskave v Sloveniji, ki smo jo opravili pred nekaj leti, tudi kasnejše druge raziskave potrjujejo trditev, da je arterijska hipertenzija pogosta bolezen tudi v Sloveniji. Prav nič se ne razlikujemo od drugih držav razvitega sveta. Radi rečemo, da hipertenzija nič ne boli. Težave, ki jih imajo nekateri, so nespecifične in so posledica bolezni organov, ki nastanejo zaradi dolgotrajnega pretiranega povišanja krvnega tlaka. Zato imajo nekateri težave, ki so povezane s centralnim živčnim sistemom, kot so vrtoglavice, mišična nemoč, morda ohromelost, težave govora – simptomi, ki jih opažamo pri različnih oblikah možganske kapi. Drugi imajo bolečine v prsih ob telesnih naporih, angino pektoris, se hitro zadihajo že ob manjših naporih itd. – simptomi kot posledica koronarne srčne bolezni ob hipertenziji. Morda se pojavljajo težave zaradi slabšega delovanja ledvic. Če takšne težave so, govorimo, da ima bolnik že prizadete t. i. tarčne organe: možgane, srce, ledvice, žile.

Ampak tudi takrat še ni prepozno, da ukrepamo. Res je, da v zgodnji fazi razvoja hipertenzije, ko še ni nobenih simptomov in znakov prizadetosti tarčnih organov, lahko preprečimo razvoj in morda celo pozdravimo hipertenzijo. Če so tarčni organi prizadeti, z ustreznim ukrepanjem zavremo napredek okvar. Še več; če gre že za popuščanje tarčnih organov, če gre že za prebolelo možgansko kap ali miokardni infarkt, zdravljenje hipertenzije zelo ugodno vpliva na rehabilitacijo in razvoj bolezni.



Kdaj zdravniki govorite o blagi do zmerni hipertenziji, torej o bolezenskem povišanju? In kdaj je krvni tlak previsok in obstaja tveganje za srčno-žilni dogodek? 

Tveganje za srčno-žilni dogodek je zvezno povezano z višino krvnega tlaka. Težava je, da ne poznamo natančne številke krvnega tlaka, ki je optimalen. Tudi prenizek namreč ni nedolžen. Saj veste, brez krvnega tlaka se ne da živeti. Zato definicija previsokega krvnega tlaka – hipertenzije – temelji na kliničnih in epidemioloških raziskavah, ki poskušajo ugotoviti, pri kolikšnem je tveganje najmanjše. Seveda imamo pri interpretaciji takšnih raziskav včasih težave, rezultati veljajo za povprečnega državljana, variacije med različnimi osebami pa so lahko precejšnje. Za zdaj še vedno velja, da je meja med normalnim in previsokim krvnim tlakom (hipertenzijo) pri 140/90 mmHg. Torej vse, kar je 140/90 mmHg ali več, je preveč. To velja za oba spola, načelno tudi za vse starosti. V starosti namreč pogosteje pričakujemo sočasne druge bolezni, ki morda narekujejo nekoliko višji krvni tlak. Ampak odločitev je povsem individualna. Če enkrat izmerimo višjo vrednost, seveda to še ni bolezen. Normativi veljajo, če izmerimo krvni tlak na pravilen način in z ustreznim aparatom v ambulanti. Meritve doma so ponavadi malenkost nižje. Merjenje krvnega tlaka ob različnih priložnostnih akcijah je dobrodošlo, gre pa le za orientacijo.


Večinoma imajo bolniki s hipertenzijo t. i. esencialno ali primarno hipertenzijo. Kateri so vzroki zanjo?

Res je, v več kot 90 odstotkih vseh primerov previsokega krvnega tlaka je t. i. esencialna ali primarna arterijska hipertenzija. Točnega vzroka za njen nastanek ne poznamo. Nedvomno imajo veliko vlogo ustrezni geni. Nekaj jih že poznamo, še zdaleč pa ne vseh. Prisotnost genov ni dovolj za nastanek bolezni. Če bi bilo tako, se bolezen ne bi pokazala šele v odrasli dobi. Pomemben je vpliv dejavnikov tveganja in če so prisotni več deset let, je bolezen – esencialna arterijska hipertenzija – tu. Dejanskega vzroka ne poznamo, zato zdravljenje ni vzročno, ampak simptomatsko. Bolezni zato ne pozdravimo, z ustreznim in uspešnim obvladovanjem, kar pomeni z uveljavljanjem zdravega načina življenja in v večini primerov z antihipertenzijskimi zdravili, pa uspešno preprečimo razvoj najhujše oblike hipertenzije, ki jo imenujemo maligna hipertenzija in nezdravljena vodi v smrt. Preprečimo tudi razvoj okvare tarčnih organov ali pa upočasnimo napredovanje.

V manj kot 10 odstotkih gre za sekundarno hipertenzijo in je visok krvni tlak le simptom druge bolezni. Najpogostejši vzrok so bolezni ledvic, ledvičnih arterij, aorte, nekatere bolezni žlez z notranjim izločanjem itd. Sem sodi tudi hipertenzija v nosečnosti (preeklampsija), čeprav nam je jasno, da nosečnost ni bolezen. Zdravljenje je kar uspešno, porod pa je rešitev problema. Čeprav je odstotek bolnikov s sekundarno hipertenzijo majhen, ob pregledu skušamo najti osnovno bolezen. Za bolnika to pomeni, da bo ob ustrezni obravnavi osnovne bolezni krvni tlak normalen ali vsaj laže obvladljiv.


Arterijska hipertenzija je ob pravilni diagnostiki in ustrezni oskrbi torej obvladljiva.

Zdravljenje hipertenzije (esencialne arterijske hipertenzije) je uspešno. Če znižamo krvni tlak v povprečju le za 2 mm Hg, se tveganje za možgansko kap zmanjša za 10 odstotkov, tveganje za miokardni infarkt ne bistveno manj. Kljub temu da vsi to vemo, pa nas žalosti dejstvo, da je le pri okrog tretjini tistih, ki se zdravijo, dosežen normalni krvni tlak. Prehitro smo zadovoljni že ob znižanju. Res je, da smo naredili veliko, če se je krvni tlak denimo z 160/100 mmHg znižal na 146/96 mmHg, a zakaj ne bi storili še koraka dlje in ga normalizirali? 



Kot rečeno, samo zdravila niso dovolj. Treba je obvladati nekatere dejavnike tveganj, ki smo jim izpostavljeni. Med njimi je nedvomno zelo pomembna ustrezna telesna teža. Morda lahko z normalizacijo telesne teže krvni tlak, ki je previsok, celo normaliziramo brez zdravil! Ali smo predebeli, lahko ocenimo z dvema kriterijema: ITM (indeks telesne mase) naj bo pod 20, vsekakor pa pod 25. Pomemben je tudi obseg pasu – maščevje, ki se nabira okrog pasu je naš sovražnik! Samo z ustrezno prehrano ne bomo dosegli ciljne telesne teže. Potrebna je povečana poraba kalorij. Zato je tudi potrebna redna rekreativna vadba, najboljše kar vsak dan. Najprimernejša je aerobna rekreativna vadba, torej tek, kolesarjenje, plavanje itn. Cilj ni povečan obseg mišic, ampak kondicioniranje srčno-žilnega sistema. Zato si kontrolirajte pulz, ki je pokazatelj obremenitve srca pri telesni vadbi. Ustrezno obremenitev glede na pulz vam bo določil vaš osebni zdravnik. Vaditi je treba vsaj pol ure, ob tem pa računajte še na čas ogrevanja in ohlajevanja po vadbi. Ob ustreznih prehranjevalnih navadah uspeh ne bo izostal. 

Ko že govorimo hrani, velja omeniti, da v Sloveniji pojemo okrog 15 g soli dnevno. To je odločno preveč. Res je, da je sol začimba, ki daje hrani prijeten okus. Če bi omejili porabo soli na 5 do 6 g dnevno (na osebo) – to je ena kavna žlička soli, bi bistveno vplivali na višino krvnega talka. Ob tem pa bi bila hrana okusna, še zlasti če se navadimo uporabljati tudi druge začimbe. Torej, povsem neslana hrana ni potrebna. Kajenje tobaka ni zdravo. Ne le, da škodljivo deluje na žile, srce, krvni tlak, nedvomna je povezava s pljučnim rakom. Tudi čezmerno uživanje alkohola je škodljivo. Pogosto rečemo, da je alkoholizem najpogosteje ozdravljiva sekundarna hipertenzija, da ne omenjam drugih zdravstvenih in socialnih problemov. Po prenehanju pitja alkohola se namreč krvni tlak zniža.



Pogosto samo s tem načinom ne uspemo normalizirati krvnega tlaka, zato so potrebna še zdravila. Danes imamo na razpolago več skupin antihipertenzijskih zdravil, ki so uspešna. Res je, da pogosto potrebujemo dvoje ali več različnih zdravil. Zdravnik bo svetoval ustrezno kombinacijo. Seveda imajo tudi antihipertenzijska zdravila stranske in neželene učinke. Zato je včasih treba preizkusiti dve ali celo tri različne kombinacije, ki bodo za posameznika najustreznejše. Zaupajte zdravnici oziroma zdravniku. Da zmanjšamo število različnih tablet, ki jih moramo redno zaužiti, je farmacevtska industrija pripravila t. i. fiksne kombinacije – v eni tabletki je več zdravilnih učinkovin, dve ali tri. Vsekakor je ugodneje, da vsak dan vzamemo eno tabletko, kot pa da jih vzamemo tri iz treh različnih škatlic. Jemanje zdravil mora biti redno in stalno. Včasih se sicer pojavljajo zaradi sezonskih nihanj krvnega tlaka nizke vrednosti, ki morda narekujejo malenkostno spremembo terapije. Pomembno pa je, da vemo, da je ob uspešnem zdravljenju krvni tlak normalen zato, ker jemljemo zdravila. Če z zdravljenjem prenehamo, bo krvni tlak zelo kmalu ponovno visok. Zakaj tvegati? 


Vsako leto 17. maja je svetovni dan hipertenzije, katerega namen je ozaveščanje ljudi o krvnem tlaku in zdravem življenju. Dovolite, da vprašam, kako skrbite za zdravo raven krvnega tlaka.

Morda imam srečo, da je normalen. Kljub temu se zavedam, da je previsok krvni tlak le eden od dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, zato se poskušam držati navodil, ki jih sicer že vrsto let dajem: zdrav način življenja. Ustrezno telesno težo skušam vzdrževati tudi z rekreacijo, zadnje leto sem izbral plavanje, tudi kolesarjenje mi je ljubo. Nikotin ni moj prijatelj, pa tudi ne pretirano uživanje alkohola. Še največ težav imam s soljo. Olajševalna okoliščina? Krvni tlak je normalen.