Test sline v vodi ni verodostojen

Kaj sploh je kandida? 

Kandida je splošen pojem, ki vključuje skupino številnih gliv kvasovk, med katerimi je pri ljudeh najpogostejša Candida albicans. Kvasovke Candida lahko najdemo le na nekaterih predelih telesa kot del normalne mikroflore, predvsem na sluznicah prebavil in včasih tudi spolovila. Gre za skupino oportunističnih gliv, kar pomeni, da bolezni povzročijo le, kadar so izpolnjene ugodne razmere za prehod iz saprofitne oblike v patogeno.

Zakaj jim številni zdravniki ne pripisujejo pomembnejšega vpliva na zdravje?

Ločiti moramo med kolonizacijo, ki je lahko povsem normalen pojav, in kandidiazo, ki je bolezensko stanje. Kolonizacijo črevesne sluznice s kvasovkami Candida albicans ima lahko do 70 odstotkov zdravih odraslih ljudi. Kvasovke so sestavni del kompleksnega mikrobioma prebavnega sistema; verjetno je njihova prisotnost v nekaterih pogledih celo koristna. Naš namen ni, da bi jih z zdravili iztrebili; če ne povzročajo očitnih bolezenskih znakov, jih ne zdravimo. Kandidiazo, ki je lahko na koži, sluznicah ali kot sistemska okužba, pa zdravniki vedno zdravimo. Pri tem populacijo kvasovk na koži ali sluznicah zmanjšamo in pomagamo ponovno vzpostaviti ravnovesje med njimi in našo imunsko obrambo pred njimi. Strah pred kvasovkami Candida je pogosto pretiran.

Ali so nekateri ljudje gensko manj nagnjeni k t. i. sistemski okužbi?

V primerjavi s kandidiazo kože in sluznic je sistemska oblika bolezni redka. Manjše tveganje za kandidiazo omogoča normalno delovanje nekaterih imunsko aktivnih celic. Genetske dejavnike običajno povezujemo s povečano nagnjenostjo za pojav bolezni. Danes poznamo vsaj sedem različnih genetskih okvar, ki povečujejo dovzetnost za kandidiazo. Na srečo so genetski vzroki redki. Pri teh bolnikih se kandidiaza različnih predelov telesa, ki je na zdravljenje odporna in je pridružena nekaterim drugim boleznim, praviloma pojavi že v otroštvu.

Katera hrana oziroma kakšen življenjski slog najbolj prispeva k čezmerni rasti kvasovk?

Hrana z višjo vsebnostjo sladkorja in z visokim glikemičnim indeksom. Večja gostota kvasovk posredno povečuje tveganje za pojav kandidiaze, običajno pa morajo biti za pojav bolezni prisotni še drugi dejavniki. Gostota kvasovk se povečuje s trajanjem ugodnih razmer za njeno razmnoževanje. Na sestavo mikroflore kože, sluznic in črevesja vplivajo dejavniki, kot so denimo zdravljenje z antibiotiki, nekatera imunosupresivna zdravila, hormonski vplivi, slabokrvnost, stres, slabo urejena sladkorna bolezen, slabša prehranjenost, populacija kvasovk pa se povečuje tudi s starostjo. Razvoj kožne kandidiaze pospešujejo povečana vlažnost kože, pogost stik z vodo, drgnjenje kože v kožnih gubah pri ljudeh s čezmerno telesno težo, pomanjkljiva osebna higiena in nošenje zelo tesnih oblačil. Kandidiazo ustne sluznice, nohtov ali spolovila lahko povzročijo še številni drugi dejavniki.

Ali se je mogoče kandide ali kandidiaze od koga nalesti oziroma kako sami preverimo, ali smo njena žrtev? Ali je ne preveč privlačen test, ko proučujemo slino v kozarcu vode, verodostojen?

Bolezen v večini nastane zaradi razraščanja kvasovk iz lastne mikroflore kot posledica porušenega ravnovesja med glivo in gostiteljem. Kvasovke Candida se lahko tudi prenesejo na drugo osebo s tesnimi telesnimi stiki ali z rokami, okužba v predelu spolovila pa ob spolnem stiku. Za pojav bolezni mora tudi pri drugi osebi obstajati dovzetnost, sam prenos še ne pomeni, da se bodo pojavile bolezenske spremembe. Preprostih testov, s katerimi bi lahko sami diagnosticirali prisotnost kvasovk Candida, ni. Test sline v kozarcu vode ni verodostojen.

Kako sami učinkovito preprečujemo bolezenski pojav teh kvasovk? Ali res pomaga pitje gline ali podobnih zvarkov?

Svetujemo uživanje zdrave prehrane, vsebnost sladkorjev naj ne bo pretirana. Pomaga vzdrževanje čiste in suhe kože. V poletnih mesecih je koristen preprost ukrep vstavljanja gaze vpoglobljene in vlažne kožne gube, predvsem če se bolezen ponavlja. Kandidiaza v kožnih gubah je najpogostejša. Med antibiotičnim zdravljenjem nekateri priporočajo probiotike. Pri inkontinentnih bolnikih svetujemo uporabo negovalnih preparatov, ki izboljšajo zaščito povrhnjice, ali antiseptične kreme. Imunski zaščiti koristita zdrav življenjski slog ter primeren čas za počitek in spanec. Omejevanje preprečevanja le na čudežne napitke nam ne bo koristilo.

Prof. dr. Bojana Beovič, dr. med., infektologinja K okužbam bolj nagnjeni sladkorni bolniki »Zdravniki glivam rodu kandida ne pripisujemo ne večjega ne manjšega pomena, kot ga dejansko imajo. Pri zdravem človeku gre za mikroorganizme, ki so del normalne flore in obraščajo sluznice, včasih pa se na površini pretirano razrastejo, zato nastaneta soor oziroma glivična okužba v ustih ali kandidiaza nožnice. Ta je lahko tudi posledica hormonskih sprememb. Pri imunsko oslabelih ljudeh ali pri tistih, ki so intenzivno zdravljeni zaradi drugih bolezni, pa lahko kandide vdrejo v notranjost telesa in tam povzročijo hudo škodo. H glivičnim okužbam so bolj nagnjeni sladkorni bolniki. Kandide se ne nalezemo. Kadar smo zdravi, je malo možnosti, da bi se razrasla. Če smo žrtev kandide, se to pokaže z znaki bolezni, ki jo povzroča, denimo z belimi oblogami in bolečinami v ustih, žrelu, pekočim in srbečim spolovilom z belkastim izcedkom. Glavoboli, nespečnost in napihnjenost niso simptomi kandidiaze. Pri okužbi notranjih organov pa gre za huda stanja, zaradi katerih zagotovo poiščemo pomoč pri zdravniku. Pri sistemski kandidiazi je stanje navadno podobno sepsi.«