Kako učinkovito zmanjšamo možnost prenosa virusa? Kakšno je zdravljenje akutne okužbe, da si ne nakopljemo zapletov? Odgovarjajo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) z izred. prof. Majo Sočan, dr. med., spec. internistko, spec. javnega zdravja, na čelu.

Po izkušnjah se sezonska gripa najprej pojavi med otroki, kajne? Je zaradi tega v prihodnjih dneh oziroma tednih pričakovati večjo obolevnost med odraslimi?

Največ zbolelih z gripo je po pravilu med mlajšimi, predvsem predšolskimi otroki in šolarji, saj se z sezonskim virusom gripe še niso srečali oziroma okužili ali pa vsaj ne večkrat, zato so manj odporni kot sicer zdrave odrasle osebe. Poleg tega se otroci intenzivno družijo, pogosto nimajo optimalnih higienskih navad in med njimi se virus gripe zlahka širi. Zbolevnost se bo zagotovo povečala med starejšimi, tako običajno poteka sezona.

Za zdravljenje gripe je že nekaj let na voljo več vrst protivirusnih zdravil, ki so različno učinkovita. Nekoliko skrajšajo trajanje in omilijo potek bolezni, če jih zdravnik bolniku predpiše prvi ali drugi dan bolezni.   

Pri šolarjih ste zaznali tako gripo tipa A kakor tipa B. Kako pri mlajših običajno poteka bolezen – v primerjavi z odraslimi?

Zaradi splošnega dobrega zdravstvenega stanja otrok in šolarjev je po pravilu gripa kratkotrajna in brez resnih posledic. Iz več osnovnih šol po Sloveniji poročajo, da v kratkem času zboli veliko otrok, a se tudi zelo hitro vrnejo – v dveh do treh dneh –, ko so brez vročine in se bolje počutijo. V nekaj osnovnih šolah smo odvzeli vzorce in potrdili kroženje virusa influence A ali pa virusa influence B.

Ali je potek gripe in drugih viroznih obolenj v letošnji sezoni v čem drugačen kot sicer?

Za zdaj ni značilnih odstopanj v primerjavi s prejšnjimi sezonami.

Kaj je dobro vedeti o bolezenski sliki gripe?

Simptomi in znaki so mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh. Starostniki imajo razmeroma pogosto le vročino in motnje zavesti. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabšajo osnovne bolezni.

Preberite še: Gripa in prehlad pozimi nastopata skupaj

V sezoni respiratornih in virusnih obolenj se ljudje ne vedemo vedno tako, da bi čim bolj onemogočili širjenje povzročitelja. Denimo, so oboleli, ki pridejo po pomoč k zdravniku zaradi blagega prehlada, so pa tudi taki, ki z gripo hodijo okoli. Kdaj naj se posvetujemo z zdravnikom?

Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postane vse bolj gnojav, to pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico. V tem primeru je pregled in nasvet zdravnika nujen. Starejši naj bodo pozorni tudi na pojav zmedenosti, težko dihanje in bolečine v prsnem in trebušnem predelu, na nenadno oslabelost, tudi bruhanje.

Pri akutnih virusnih okužbah dihal antibiotiki nimajo koristi. Kako naj si pomagamo?

Pri večini bolnikov zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno. Najpomembnejše je, da si olajšamo težave in počakamo, da gripa izzveni. Če imamo povišano telesno temperaturo nad 38 stopinj Celzija, jemljemo antipiretike – zdravila, ki znižajo telesno temperaturo. Posebno ponoči je zamašen nos zelo moteč in povzroči, da dihamo skozi usta, kar dodatno izsuši sluznico zgornjih dihal in poslabša počutje. Svetujemo uporabo kapljic za nos, da se prehodnost poveča in olajša dihanje. Zaužijmo dovolj tekočine, saj je zaradi vročine izgubimo več kot običajno, da ne nastopi izsušitev, ki še dodatno poslabša počutje. Svetuje se počitek in izogibanje telesnim naporom, dokler traja vročina.

Preberite še: Ste se oborožili proti gripi?

Jemanje antibiotikov (če ni bakterijskih zapletov) je brez smisla in je lahko škodljivo. Za zdravljenje gripe je že nekaj let na voljo več vrst protivirusnih zdravil, ki so različno učinkovita. Nekoliko skrajšajo trajanje in omilijo potek bolezni, če jih zdravnik bolniku predpiše prvi ali drugi dan bolezni. Nekatera niso primerna za bolnike z resnimi okvarami ledvic, jeter, druga ne za ljudi z astmo ali kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Protivirusna zdravila se običajno predpišejo bolnikom, ki se zaradi težje gripe zdravijo v bolnišnici.

Pri starejših, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni, in pri ljudeh s slabšo obrambno sposobnostjo je gripa lahko težka bolezen. Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postane vse bolj gnojav, to pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico. V tem primeru je pregled in nasvet zdravnika nujen. Enako velja za majhne otroke – če vročina ne pade, otrok pa je zaspan, apatičen, izsušen, je potreben pregled v ambulanti. Poskrbimo, da ne prenesemo virusa influence na bližnje – večkrat na dan si umijemo roke in kašljamo v rokav. Sproti odstranimo uporabljene robčke. Roke si umijemo vsakič, ko jih onesnažimo z izločki dihal. Uporabljamo svoje kozarce in jedilni pribor.



Zakaj naj ostanemo doma, če se nas loti gripa?

Pomembno je zato, da ne širimo bolezni. Povzročitelj, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo največ do enega metra, zato je za prenos virusa potreben tesnejši stik z zbolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah v posušeni sluzi lahko preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, ga lahko zanesemo na sluznice nosu in ust in se okužimo. Za gripo smo dovzetni vsi. Po okužbi pa je potek lahko precej različen in odvisen predvsem od splošnega zdravstvenega stanja, starosti, imunskega sistema in tega, ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim virusom. Pri mlajših, sicer zdravih, poteka okužba brez simptomov – kljub okužbi ne zbolimo –, pri starejših kronično bolnih pa je potek lahko težak in zapleten.

Čemu je treba slediti, da bi kar najbolj omejili širjenje virusnih obolenj?

Največja kužnost je tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po začetku gripe, od 3 do 5 dni. Majhni otroci izločajo večje količine virusa, zato so kužni dlje (7 dni ali še več). Dolgotrajnejše izločanje virusa je značilno za bolnike z okrnjenim imunskim sistemom. Približno od enega do treh dni po okužbi se pojavijo bolezenski simptomi in znaki: mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh. Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet razvije bakterijska pljučnica. To je pogostejše pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabšajo osnovne bolezni. Zaradi tega se v epidemiji število sprejemov v bolnišnice močno poveča. Poveča se umrljivost.