Pričakovati je, da se bo kroženje virusov umirilo po vrhuncu gripe čez dva tedna.
Glede na podatke do 20. januarja 2019 se je število obolelih za gripi podobno boleznijo nepretrgano povečevalo. Glede na sedanje podatke in podatke preteklih let vrha obolevnosti za gripo in gripi podobno boleznijo še nismo dosegli. Pričakujemo, da bo letos v februarju. Tedensko spremljanje gripe objavljamo na spletni strani NIJZ.

Ljudje običajno pri skelenju v žrelu, izcedku iz nosu, pordelih očeh in splošnem slabem razpoloženju pomislimo na okužbo z virusom gripe. Katere so temeljne razlike med njo in prehladom?
Z izrazom prehlad označimo virusno bolezen zgornjih dihalnih poti. Povzročitelji so različni virusi, med katerimi so najpogostejši rinovirusi. Simptomi so običajno izcedek iz nosu, boleče in dražeče žrelo, kašelj, kihanje in splošno slabše počutje. Vročine večinoma ni oziroma je temperatura blago povišana. Simptomi in znaki se razvijajo počasi in trajajo različno dolgo, prehlad običajno traja približno deset dni. Gripo povzroča virus influence. V primerjavi s prehladom se začne bolj nenadoma in se kaže z mrzlico, povišano telesno temperaturo, suhim kašljem, bolečimi mišicami, glavobolom in splošno utrujenostjo. Človeka navadno bolj onesposobi kot prehlad. Razen kašlja, ki lahko traja dlje, znaki gripe običajno minejo v dveh do sedmih dneh. Potek virusnih obolenj dihal je odvisen od posameznika – splošno zdravstveno stanje, starost, pridružene kronične bolezni, stanje imunskega sistema – in povzročitelja, torej virusa.



Zdravljenje akutne okužbe pomeni počitek, uživanje dovolj tekočin in preprečevanje prenosa. Obisk pri zdravniku ni nujen, z njim se posvetujemo o bolniškem dopustu. Kdaj pa bi svetovali pregled pri zdravniku?
Ljudje, ki zbolijo za akutnim virusnim obolenjem dihal, običajno ne potrebujejo zdravniške pomoči. Zdravljenje je simptomatsko. Poskrbimo za zadostno uživanje tekočin, počitek in raznovrstno, z zelenjavo in sadjem obilno prehrano. Povišano telesno temperaturo si lahko znižujemo z antipiretiki (denimo paracetamol), skrbimo za prehodnost nosu. Če ni izboljšanja v nekaj dneh, se ponovno pojavi povišana telesna temperatura in/ali imamo bolečine v prsnem košu, težko dihamo, se kašelj poslabša z gnojnim izpljunkom, tedaj svetujemo posvet oziroma obisk zdravniške službe. Pri majhnih otrocih je treba biti pozoren na vztrajanje visoko povišane telesne temperature, zaspanost, apatičnost in izsušenost – ob takšnih znakih se je treba posvetovati pri pediatru. Če zbolimo za akutnim virusnim obolenjem dihal, priporočamo, da si vzamemo čas za počitek, regeneracijo, zdravo prehrano in sprostitev. S tem omogočimo telesu hitrejše okrevanje, z omejitvijo stikov pa preprečujemo oziroma zmanjšujemo možnost širjenja nalezljive bolezni med druge ljudi.

Se še lahko cepimo proti gripi?
Da. Cepljenje poteka pri izbranem osebnem zdravniku in na območnih enotah NIJZ.