Gripa in prehlad pozimi nastopata skupaj

Okužbe dihal se razlikujejo po predelu okužbe – odvisno od povzročitelja, mar ne?

Imate prav. Glede na predel okužbe načeloma ločimo okužbe zgornjih in okužbe spodnjih dihal. Ene in druge pa so, glede na povzročitelja, lahko virusne ali bakterijske. Včasih celo mešane. Pojav, ko je organizem posameznika, okužen z virusi, oslabljen, in se na virusno okužbo nacepi še bakterijska, imenujemo superinfekcija.

Prehlad je najpogostejša okužba zgornjih dihal. Kaj je dobro vedeti o bolezenski sliki prehlada in tudi gripe?

Gripa in prehlad pozimi nastopata skupaj, drug ob drugem, včasih se celo prepleteta. Gripo povzroča virus gripe, prehlad pa lahko povzroči več vrst virusov (adenovirusi, sincicijski virusi, rinovirusi). Proti gripi se lahko cepimo, proti prehladu ne. Obe bolezni se lahko zapleteta: pri otrocih je pogosto vnetje srednjega ušesa, pri odraslih sinusitis. Najresnejši zaplet bolezni zgornjih dihal (gripe ali prehlada) je pljučnica. Zdravljenje obeh je precej podobno.

Kaj vse slabi obrambno sposobnost organizma?

Pogosto omenjamo štiri stebre zdravja: dovolj spanja, zdravo mešano prehrano, primerno telesno aktivnost in učinkovit mehanizem spopadanja s stresom. V zadnji alineji sta mišljeni obe polji, podpora in odnosi doma (sem šteje tudi socialna mreža – prijatelji) in v službi. Sliši se povsem enostavno. Če pa malo natančneje preudarimo, je kateri od stebrov kar pogosto potreben »popravila«.

Okužbam z virusi prehlada in gripe se pozimi težko ognemo. Kaj vi storite za to, da se kar najbolj izognete okužbam?

Najučinkovitejša zaščita proti gripi je brez dvoma cepljenje. Znanstveno dokazano. Sama sem se letos, če sem prav preštela, cepila devetindvajsetič po vrsti. Na to ne gledam samo kot na zaščito zase, temveč tako ščitim tudi svojo družino in predvsem svoje bolnike. Zelo veliko in pogosto si umivam roke, v službi in doma. In ostajam telesno aktivna tudi pozimi, dve do tri ure tedensko. Kakemu manjšemu prehladu ne uidem, a gripe doslej (verjetno zaradi cepljenja) še nisem imela. Glede na to, da pregledam v sezoni (od decembra do srede aprila) dnevno v ambulanti od 10 do 15 ljudi s prehladom ali gripo, je to kar pomenljivo.

KAJ JE PREHLAD IN KAJ GRIPA?
Značilnosti prehlada:
Težave se v začetku zelo izrazito pojavijo v trikotniku oči–nos–usta.To so solzenje, kihanje, zamašen, slabo prehoden nos, obilen voden izcedek, boleče žrelo, vročina (pogosteje pri otrocih, pri odraslih redkeje), kašelj, glavobol, največkrat v obraznem predelu, pomanjkanje vonja in okusa.
Značilnosti gripe:
Visoka vročina z mrzlico (letos opažamo vročino do 39 stopinj Celzija, lahko vztraja od tri do štiri dni), suh, dražeč kašelj, vnetje očesne veznice (letos zelo pogosto), slabo počutje, bolečine v žrelu, bolečine v mišicah in sklepih, izguba apetita, utrujenost, oslabelost, izčrpanost, glavobol.

Pri virusnih okužbah antibiotiki nimajo koristi. Kako naj si pomagamo, če zbolimo?

Znano je, da pri vsakem kašlju oziroma kihanju iz dihal v okolico (približno v krogu meter okoli posameznika) izločimo več 10.000 kapljic, tudi zelo majhnih (kot recimo aerosol ali sprej), v vsaki je okoli sto virusov. Zato pozimi bolni ne hodimo na obiske, se ogibamo javnim prireditvam in prostorom, ostanimo raje doma. Dokler ne ozdravimo, tako zaščitimo sebe, da ne nastanejo zapleti, in druge, da ne širimo okužbe. Letos opažam, da traja povprečno od sedem do 10 dni. Smiselno je, da prvi dan, ko smo brez vročine, prebijemo še doma, šele naslednji dan se lahko podamo v šolo ali službo. Prehladi in gripa so virusna obolenja, zdravi odrasli jih imamo povprečno od tri- do štirikrat letno. Od zdravil si poleg počitka in uživanja dovolj tekočin lahko pomagamo s kapljicami za nos, ki omogočajo dihanje skozi nos (tam se vdihnjeni zrak očisti, segreje in navlaži pred vstopom v spodnje dihalne poti), preparati, ki redčijo sluz in olajšujejo izkašljevanje, kapljicami za oči, če gre za vnetje veznic, pastilami za blaženje bolečine v žrelu in grlu (npr. islandski lišaj pa tudi nekatere druge) in tradicionalnimi zdravili, poparki, ki blažijo kašelj (npr. žajbelj, slez, materina dušica, timijan, trpotec).

Kaj je še dobro vedeti, kako kar najbolj omejiti širjenje virusnih obolenj?

Morda to: pozimi so tudi čakalnice zdravstvenih domov drugačne kot sicer. Med čakajočimi so nenaročeni, še neprepoznani bolniki z okužbami dihal. Zato priporočam, da skrbno pretehtamo, ali je obisk pri zdravniku v tem času nujen, in se poskušajmo naročiti, saj tako zmanjšamo možnost okužbe. Neredko se zgodi, da nekdo, ki je prišel zaradi čisto drugega vzroka, recimo glivic na nohtih, iz zdravstvenega doma odide okužen z gripo ali celo ošpicami, kot smo nedavno izvedeli. Zato upoštevajmo navodila in upam, da nas čim več ostane zdravih.