Divje slive so rasle v Aziji že vsaj pred 2000 leti. Prvi so jih pridelovali Sirci, kasneje pa tudi Rimljani, ki so poznali že približno 300 vrst. Križarji so sadež prinesli v Evropo. Danes so največji sadovnjaki v Rusiji, ZDA, na Kitajskem in v Romuniji. Sliva pripada rodu Prunus in je v sorodstvu z mandeljni pa tudi z breskvami in nektarinami.

Slive zorijo zelo hitro in so prav hitro prezrele, zato jih za sprotno rabo shranjujemo v hladilniku. 

Pridelujejo jih v vseh deželah z zmernim podnebjem. Tudi po slovenskih sadovnjakih raste vsaj kakšno slivovo drevo. Obstaja več kot 2000 vrst, ki zorijo od poletja do jeseni. Razlikujemo med tremi večjimi skupinami: evropskimi, japonskimi in zahodnoazijskimi. V trgovinah jih prodajajo približno ducat vrst. Plodovi so lahko veliki in okrogli, drobni in ovalni, barva pa od vijoličasto rdeče do rdeče rumene. Meso sadeža je ponavadi oranžno ali rumeno, večinoma sočno, sladko ali rahlo kiselkasto.

Zdravilne učinkovine

Slive vsebujejo veliko več antioksidantov, ki učinkovito ščitijo pred razvojem karcinogenih celic, kot katero koli drugo sadje. Znanost je v njih odkrila še številne dodatne zdravilne učinkovine. Izboljšujejo prebavo in pomagajo pri odvajanju strupenih snovi iz telesa. Sicer pa so koristne za tiste, ki imate težave z ledvicami, jetri, revmo ali protinom.

Njihova pozitivna lastnost je, da lahko uživate tudi posušene. S suhimi pa nikar ne pretiravajte, saj vsebujejo precej sladkorja.

Prej omenjeni antioksidanti odstranjujejo škodljive kisikove proste radikale in tako pomagajo pri ohranjanju možganskih membran in sten krvnih žil ter pripomorejo k učinkovitejši absorpciji železa. Suhe slive vsebujejo dvakrat več pomembnih vitaminov kot sveže. Vitamina A denimo, vsebuje suha sliva skoraj dvakrat več kot surova, vitamina K skoraj desetkrat več, betakarotena od tri- do petkrat več, luteina šestkrat več, vitamina C pa vsebujeta približno enako. Suhe slive so izjemno primerne pri urejanju prebave. Pomagajo, če nimate apetita ali če ste zaprti. Pektin v njih namreč mehča blato in pomaga pri iztrebljanju. Če imate težave, si zvečer pred spanjem pripravite pet v vodi namočenih suhih sliv in jih zaužijte zjutraj na tešče skupaj z vodo.

Nakup in uporaba

Slive so zelo občutljive, zato moramo biti pri nakupu pozorni, da so čvrste in napete, na pritisk mehke, vendar pazite, da ne boste izbrali že nagnitih. Barva mora biti taka, kakršna je značilna za posamezno vrsto. Vedno morajo tudi prijetno dišati.

Namizne slive lahko zaradi sladkega mesa uživamo sveže, medtem ko so slive za kuhanje bolj suhe in kisle, zato so idealne za pripravljanje sadnih kolačev in tort. Izredno okusne so tudi marmelade, kompoti in želeji. V Srednji Evropi pripravljajo iz njih tudi močno žganje.

Zorijo zelo hitro in so prav hitro prezrele, zato jih za sprotno rabo shranjujemo v hladilniku. Privoščimo si sveže ali pa iz njih pripravimo okusno ozimnico. Lahko naredite slivovo kašo in je nekaj žlic zaužijete zjutraj na tešče, pa tudi marmelado ali drugo jed, na primer kompot.

Zelo primerne so za zamrzovanje. Sadeže razpolovimo, odstranimo koščice, jih položimo na krožnik in zamrznemo. Nato damo sadeže v zamrzovalno vrečko in jo dobro zapremo. So dober dodatek k prekajeni šunki, perutnini, jagnjetini in govedini.

Suhe slive

Kadar vas dlje pestijo težave z zaprtjem, poskusite kuro s suhimi slivami. Dve zvrhani pesti jih za dobro uro namočite v dva decilitra vode, nato pa sadeže uživajte po malem ves dan. Ob tem lahko pijete tudi vodo, v kateri ste jih prej namakali. Zaprtje bo postopoma ponehalo, črevesje in prebavila se bodo temeljito prečistila.

S pretiranim uživanjem lahko povzročite, da se v črevesju nakopičijo neprebavljeni sadeži. V organizmu začnejo vreti in posledica so škodljive maščobne kisline ter vetrovi, napihnjenost ali želodčni krči, možna je celo driska. 

Preizkusite še recept za preprost, a slasten slivov džem.